Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.

Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:

"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."

Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:

"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."

Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:

"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."

Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:

"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."