V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.

Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov

V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.

Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000.  Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:

"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam.  Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."

Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:

"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."

Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.

"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."

Kje so rešitve?

"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."

Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in  na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.