Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


Aktualna tema

4519 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


20.11.2020

Ko se že tako velika stiska spreminja v tragedijo

Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Za kratek oris stanja na terenu smo prosili predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin. Z njo se je pogovarjala Alja Zore. foto: Anemone123 (Pixabay)


20.11.2020

Svetovni dan otrok

Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.


19.11.2020

Industrija srečanj: pozabljeni

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.


19.11.2020

Zatrnik

Eno najbolj priljubljenih družinskih smučišč v nekdanji Jugoslaviji , kjer zaradi sporov med lastniki in nepremišljenih potez takratnega blejskega turističnega gospodarstva naprave stojijo že vse od leta 1994, naj bi letos znova zagnali. Zatrnik, kjer se je čas torej za skoraj tri desetletja ustavil želi družba RTC Zatrnik, v katero se je povezalo 8 družbenikov ponovno vrniti v življenje in postopoma v pravi gorski center za vse letne čase. Prvi korak bodo naredili že letos in kot ta trenutek kaže, njihove obljube stojijo na oprijemljivih temeljih. Romana Erjavec.


18.11.2020

"Iščemo možnosti, kako lahko naša umetnost živi na spletu."

Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.


18.11.2020

Mladi slovenski družboslovci spet navdušujejo

Med 14. in 15. novembrom je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov s področij družboslovja Conference of Young Social Scientists (ICYSS). Tekmovanje pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je tekmovanje organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) se je tekmovanja udeležila tudi slovenska ekipa mladih raziskovalcev in dosegla lepe rezultate. Na področju sociologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Romi – marginalci v družbi? osvojila zlato priznanje še tam.


18.11.2020

Intenzivni oddelek: Na še tople postelje polagamo nove paciente

Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar


18.11.2020

Vladavina prava in pisma

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.


17.11.2020

Drugi val prinaša več tesnobe, strahu in negotovosti

Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.


17.11.2020

V Kamniku pomoč šolam pri učenju na daljavo

Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.


16.11.2020

Kako do službe?

Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.


16.11.2020

Svetovni dan strpnosti

Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.


16.11.2020

"Biti prostovoljka, pomagati drugim - je samoumevno!"

Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.


13.11.2020

Testiranje obraznih mask na Inštitutu Jožef Stefan

Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.


12.11.2020

Les je material prihodnosti

Les je favorit med materiali prihodnosti za industrijsko predelavo. Jernejka Drolec


12.11.2020

Dediščina Rapalske pogodbe je še vedno živa

Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.


11.11.2020

"Do nadaljnjega zaprto!"

Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.


11.11.2020

Trgovine v stari Ljubljani komaj čakajo pomoč

Številni lokali, trgovine in drugi ponudniki v stari Ljubljani v veliki meri živijo od turistov, ki pa jih že od prvega vala epidemije tako rekoč ni. Poleg tega so bili številni prisiljeni znova zapreti svoja vrata. Nekateri so že obupali in trajno zaprli dejavnost, drugi pa vztrajajo, a komaj preživijo. Zato že težko čakajo ukrepe 6. protikoronskega zakona, predvsem delno nadomestilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Iva Renčelj iz trgovine IKA poudarja, da je ta ukrep pričakovala že prej, saj fiksni stroški nastajajo ne glede na to, ali posluješ ali ne. Kot še poudarja, kriza ni prizadela le trgovin, kot je njihova - gre za družinsko drjavnost -, temveč tudi vse, s katerimi sodelujejo. Ker prodajajo izdelke izključno slovenskih avtorjev, je velik upad prodaje močno prizadel tudi njih. V trgovini so želeli letos še koga redno zaposliti, a je tudi to padlo vodo.


10.11.2020

Nova izgubljena generacija?

Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)


10.11.2020

Hitri testi

Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.


Stran 103 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov