Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


Aktualna tema

4519 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


21.10.2020

Najlažji deklici, rojeni med epidemijo, sta tehtali le 450 gramov

Življenje teče dalje. Tudi covid ga ne ustavi. Od meseca marca je na posebnem covid porodnem bloku v ljubljanski Prodnišnici rodilo sedem porodnic, ki so bile okužene z novim koronavirusom. Pet jih je rodilo po naravni poti, dve s pomočjo carskega reza. Vse mame in dojenčke so že odpustili v domačo oskrbo. V tem obdobju pa se je v Porodnišnici Ljubljana rodilo tudi 60 nedonošenčkov, ki so bili ob rojstvu veliki komaj za dlan – to pomeni, da so bili lažji od enega kilograma. Katere nujne spremembe je covid povzročil na oddelku za nedonošenčke? Kako se je spremenilo delo zdravnikov in sester? Iztok Konc je poklical dr. Lilijano Kornhauser Cerar z Enote intenzivne terapije in nege nedonošenčkov v Porodnišnici Ljubljana. Foto: dr. Lilijana Kornhauser Cerar, UKC Ljubljana


20.10.2020

Več časa za nakupe in urejanje zadev na pošti ali banki

Omejitev na zgolj eno osebo v prostoru oziroma eno osebo na 20 kvadratnih metrov površine v javnih prostorih namreč zahteva svoj čas. Prispevek Urške Jereb in Eva Lipovšek.


20.10.2020

Policijska ura

Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.


20.10.2020

Zaradi maske nihče ne bo padel v nezavest

Zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, so v večjem delu Slovenije maske obvezne tako v zaprtih javnih prostorih kot tudi na prostem. Nekateri smo se mask že navadili, drugi se nanje šele privajajo. Skrbi jih, ali bodo kljub maskam lahko dihali. Ali bodo dobili dovolj kisika, ali jim morda grozi zastrupitev z izdihanim ogljikovim dioksidom? Kaj drži? Katere skrbi so upravičene, katere pa odveč? Iztok Konc se je obrnil na strokovnjaka zdravnika internista prof. dr. Uroša Kavčiča z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


19.10.2020

Šola na daljavo - drugič

Od danes poteka pouk za učence od 6. razreda naprej in za dijake na daljavo. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, prihodnji teden sledijo enotedenske, t.i. krompirjeve počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.


19.10.2020

"Kljub razglasitvi epidemije zobozdravniki tokrat delamo naprej"

Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.


19.10.2020

Kdaj cepivo proti koronavirusu?

Znanstveniki pospešeno iščejo cepivo proti koronavirusu. Rusija je pred nekaj dnevi odobrila že drugo cepivo in napoveduje, da bo v prihodnjem mesecu razdelila okrog 10 milijonov odmerkov prvega od teh cepiv, poimenovanega Sputnik 5. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Rusija prehiteva, saj pri izdelavi cepiv niso bili upoštevani vsi varstveni standardi, ki veljajo po svetu. »Zelo pomembno je, da je pri razvoju cepiv na prvem mestu varnost,« poudarja doktor Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki sodeluje pri izdelavi cepiva skupaj s Kemijskim inštitutom.


16.10.2020

Boj za oblast in mnenja

Vrnitev Srednjeevropske univerze, ki jo je v ustanovil ameriški poslovnež madžarskega rodu George Soros, iz Dunaja v madžarsko prestolnico je malo verjetna, čeprav je Sodišče Evropske unije pred kratkim razsodilo, da madžarski zakon o visokem šolstvu iz leta 2017 krši evropsko pravo. O usodi Srednjeevropske univerze, ki je dvignila veliko prahu tudi v Bruslju, se je Sandra Krišelj pogovarjala z direktorjem tamkajšnjega doktorskega programa za zgodovino Laszlom Kontlerjem, pa tudi o pritiskih madžarske vlade na izobraževalni sistem ter reševanju koronavirusne krize. Zaradi razsodbe sodišča EU mora vlada v Budimpešti odpraviti nezakonitosti, sicer ji grozi finančna kazen Evropske komisije. Ministrica za pravosodje je dejala, da bo Madžarska spoštovala sodbo, a tako, da bo to v interesu madžarskega naroda.


16.10.2020

Od danes deluje še eno nacionalno omrežje DAB+

Danes je začelo delovati drugo nacionalno digitalno omrežje DAB+. Pred štirimi leti je v Sloveniji začelo delovati prvo digitalno radijsko omrežje, preko katerega oddajamo 4 nacionalne radijske programe: program , ki ga pravkar poslušate, torej Prvi, Val 202, ARS in Radio SI, ter 15 komercialnih postaj. Od aprila letos deluje lokalno DAB+ omrežje za območje Ljubljane in širše okolice, zdaj pa je, kot rečeno, vzpostavljeno še eno za celotno Slovenijo.


16.10.2020

Ali obdobje covida-19 pomeni start s točke 0 za trajnostni turizem?

Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo


15.10.2020

Od petka omejevanje zbiranja in gibanja - na konkretna vprašanja odgovarja Lado Bradač z direktorata za policijo in druge varnostne naloge

Od polnoči bo omejeno zbiranje na 10 ljudi. V regijah, ki so zaradi števila okužb na rdečem seznamu, je zbiranje popolnoma prepovedano. Prebivalcem iz rdečih regij bo prepovedan prehod v druge regije. Katere so izjeme za prehajanje? S katerim dokumentom ali dokazilom je mogoče prehajati v druge regije? Na ta in vaša vprašanja je odgovarjal mag. Lado Bradač, direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.


15.10.2020

Hoja krepi in ohranja zdravje

15. oktobra obeležujemo svetovni dan hoje. Hoja je izjemnega pomena za vse generacije, poudarjajo strokovnjaki, in pozitivno vpliva tako na zdravstveno kot psihično stanje posameznika. V času, ko se odsvetuje rekreacija v zaprtih prostorih, je lahko hoja v naravi dobra izbira, pravi izr. prof. dr. Blaž Mavčič, ortoped in Medicinskega centra Barsos.


14.10.2020

Pravica do poslovitve v času umiranja

Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.


14.10.2020

Energetska tranzicija

Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.


13.10.2020

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.


13.10.2020

Kaj nas čaka v letošnji zimski sezoni?

V času koronakrize je pred letošnjo zimsko sezono odprtih mnogo vprašanj.


12.10.2020

Nobelova za ekonomijo

Nobelova nagrajenca za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert Wilson za prispevek na področju TEORIJE DRAŽB in izuma novih formatov dražb.


12.10.2020

Razpršilniki v večstanovanjskih hišah

Prejšnjo sredo je vlada sprejela nov ukrep v boju proti širjenju virusa SARS-COV-2. Ob vhodu v večstanovanjske hiše in dvigala so morali upravniki zgradb namestiti razpršilnike z razkužili. Več o tem v pogovoru z Borutom Okretičem, direktorjem Zbornice za poslovanje z nepremičninami.


10.10.2020

Eva Klinc za torto Neytiri potrebovala 70 ur

Modra 3D boginja je navdušila spletno občinstvo revije Cake Masters, ki je med 450 tortami z vsega sveta za najlepšo izglasovalo torto Eve Klinc. Čeprav hladnejše zunanje temperature velikokrat poskrbijo za višjo temperaturo v domači pečici, se verjetno ravno izdelave Neytiri ne boste lotili, zanjo je Eva porabila kar 70 ur. Za ljubitelje čokolade tudi okus takšnih kreacij ni kompromis.


09.10.2020

Svetovni Teden Vesolja: Sateliti

Smo v Svetovnem tednu vesolja. Da bo čas med 4. in 10. oktobrom po svetu namenjen ozaveščanju in izobraževanju o vesolju, oziroma o prispevku razvoja znanosti in tehnologije, je Generalna skupščina Združenih narodov določila decembra leta 1999. 4. oktobra leta 1957 je bil v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik I. in prav pomenu satelitov je posvečen tudi letošnji svetovni teden vesolja. Maruška Strah je izvršna direktorica nevladne organizacije »World space week«, s sedežem na Dunaju, katere osrednji cilj in poslanstvo je približevanje znanosti o vesolju ljudem. V tem, zanje seveda prav posebnem tednu, jo je ob obisku rodne domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač.


Stran 106 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov