Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


Aktualna tema

4507 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


28.03.2024

Kampanja My Voice, My Choice zajela Evropo - pogovor s Silvio Casalino

V mesecu marcu, mesecu žensk, je zaživela vseevropska, mednarodna kampanja imenovana My Voice, my Choice (Moj glas, moja izbira), ki je segla tudi čez evropske meje, celo v Holywood in katere cilj je zagotovitev reproduktivnih pravic na ravni Evropske unije. Namreč samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Najslabše je za ženske na Poljskem, a tudi v Italiji in na Hrvaškem se položaj žensk slabša. Ob nedavnem zgodovinskem vpisu pravice do splava v Francosko ustavo, se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z univerzitetno profesorico, magistrico vesoljskega inženirstva in aktivistko za človekove pravice Silvio Casalino.O tem kaj pomeni vpis pravice do splava za ženske v Franciji, kako so potekala prizadevanja za to politično spremembo in kaj prinaša mednarodna kampanja Moj glas, moja izbira, v tokratni Aktualni temi.


27.03.2024

Nemški proizvodni potencial se krči

Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.


26.03.2024

Telekomunikacijski operaterji – ali smo jim res prepuščeni?

Ali ste tudi vi na vašem računu kdaj opazili, da vam je operater enostransko spremenil pogodbene pogoje? Dobili ste na primer višji račun za naročniško razmerje – in kaj ste storili? Najbrž nič, Plačali račun. Halo operater; BODI FER ! je slogan akcije Vseslovenskega združenja malih deležnikov v sodelovanju z Zvezo potrošnikov. Obe združenji sta prepričani, da se lahko te sporne prakse telekomunikacijskih operaterjev prekinejo. Kakšne so podrobnosti ter kakšni so vaši razmisleki in komentarji?


25.03.2024

Kolektivne tožbe zoper velike operaterje

Vseslovensko združenje malih deležnikov je, podprto z Zvezo potrošnikov Slovenije, zoper 4 velike slovenske operaterje: Telekom, A1, Telemach in T2, vložilo kolektivne tožbe, in sicer zaradi njihovih enostranskih in neupravičenih podražitev naročnin. Operaterjem očitajo, da si jemljejo pravico, da enostransko spreminjajo in določajo pogodbene pogoje. Kolektivne tožbe so za zdaj še v postopku potrjevanja na sodišču.


25.03.2024

Dule lahko spremljajo porodnice v večini slovenskih porodnišnic

V prvem pomladnem tednu praznujejo dule svoj svetovni dan. V Sloveniji je izobraženih že 50 dul, aktivnih pa je 30. Dule so usposobljene in izkušene ženske, ki nudijo fizično, čustveno in informacijsko podporo materi in njeni družini v času nosečnosti in med porodom ter v prvih dneh po porodu. O prireditvah in predavanjih, ki jih lahko spremljate v tem tednu pa smo več izvedeli od dr. Špele Peternel, vodje Združenja moja dula.


22.03.2024

Javnost ključnih podatkov o projektu JEK2 še nima

Novembra se bomo odpravili na referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Nekateri menijo, da bi moral biti referendum že zdavnaj, spet drugi pa so mnenja, da je razpisan prezgodaj. Kljub temu, da ne bo zavezujoč, ampak 'le' posvetovalni, bo prinesel aktualno sliko javnega mnenja, ki je po dozdajšnjih raziskavah jedrski energiji sicer naklonjeno.


22.03.2024

Skakalni rekord očeta Petra Prevca je 23,5 metra

Dva dni pred dokončnim slovesom Petra Prevca od profesionalne smučarske kariere smo se z njegovim očetom Božidarjem pogovarjali o tej prelomnici najstarejšega sina v družini Prevc, pa tudi o občutkih, strahovih in podpori staršev na tekmovalni poti smučarske legende. Kot pravi Božidar Prevc, skoki niso nevaren šport, uspe pa tistim, ki sledijo navodilom trenerjev. Ob tem prizna, da k športnim uspehom pripomorejo tudi geni. Nekoč je skakal tudi sam in to na skakalnici, ki jo je zasnoval znameniti inženir Stanko Bloudek. Petrovega očeta smo v natrpanem "medijskem" urniku zmotili v Planici, kjer poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in nastal je tale zvočni zapis.


21.03.2024

Svetovni dan lutk, njihova živost v sivini sprtega sveta

V teh dneh, ko denimo poteka ljubljanski festival Bobri, je tudi lutkovna umetnost v središču gledališke pozornosti, posebno danes na Svetovni dan lutk. Zato danes bolj na stežaj odpirajo vrata tudi lutkovne hiše, v katerih, kot je v mednarodno poslanico zapisala v Mostarju rojena lutkovna ustvarjalka Ines Pašić: » ...lutkarji opravljajo enega najskromnejših poklicev, ( ... ) ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti. Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti«. Slovensko je spisal igralec in animator Miha Bezeljak, član Lutkovnega gledališča Maribor. O poslanstvu lutke razmišlja tudi predsednica Unime Slovenija in članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Martina Maurič Lazar, ki »v sivih tonih sedanjosti prepoznava čisto vezivo lutk«. Več Magda Tušar, v združenih prispevkih za Prvi in Ars.


19.03.2024

Politična drama na Hrvaškem

Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.


18.03.2024

Greva na samo? Utrinki s Tedna možganov 2024

Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!


15.03.2024

Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost

Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.


17.03.2024

Vse manj je dobrih, tradicionalnih slovenskih gostiln ...

Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.


15.03.2024

Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?

Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.


15.03.2024

Motnje spanja so javni zdravstveni problem

Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.


14.03.2024

"Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.


13.03.2024

Kako živeti z boleznijo ščitnice?

Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.


12.03.2024

Pred volitvami v Rusiji

Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.


11.03.2024

Najmanjše število rojenih otrok in hkrati presežna umrljivost. Ali narod izumira?

Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.


08.03.2024

'Prevzele smo odgovornost in povzdignile glas za boljšo prihodnost naših otrok'

Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.


08.03.2024

Pogled prek meje - živahno od Pliberka prek Ljubljane in Celovca do Proseka

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.


Stran 14 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov