Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Odbojka je tudi zaradi uspehov slovenske moške reprezentance zadnja leta zelo popularen šport. Začetki te športne zvrsti na Slovenskem pa segajo v leto 1924, ko so jo prvič vadili v telovadnici Sokol Maribor – Matica. Okrogli jubilej bodo te dni v mestu ob Dravi v moškem odbojkarskem klubu i-Vent Maribor zaznamovali s številnimi dogodki. Ob tradicionalnem Skerbinjekovem memorialu bodo v dvorani Tabor odprli razstavo o zgodovini odbojke v Mariboru, pripravljajo pa tudi revialne obračune in odbojkarsko igrišče na Trgu svobode.
Vstajenje Primorske je skoraj ponarodela domoljubna pesem, ki je bila zapisana februarja 1944 v kurirski karavli v Križni Gori nad Colom.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka.
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Rubriko smo namenili minuli 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Dravski dolini in napovedali jutrišnji mednarodni strokovni posvet na to temo, ki ga v Mariboru pripravlja Univerza Alma Mater Europaea
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti se je Sara Zmrzlak pogovarjala z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo. Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.
Športno društvo Loka - Rošnja bo ta konec tedna z različnimi prireditvami proslavilo 50-letnico delovanja. V športnem parku Ložič pripravljajo danes ob 17-ih veteranski nogometni memorialni turnir Petra in Damjana Bandurja, jutri ob 20.00 pa osrednjo veselico z ansambloma Vražji muzikanti in Galama. Zabavo bodo popestrili z izborom najlepše buče, ob 16.00 pa bodo izvedli nogometni turnir selekcij do 7 in 9 let. Kot sta Dejanu Ratu povedala sogovornika, je prav želja po igranju nogometa pripeljala do začetkov organiziranega športnega udejstvovanja v Loki in Rošnji, s pridnimi rokami pa so v petih desetletjih zgradili potrebno infrastrukturo, ki je tudi središče vsakodnevnega druženja.
Gradnja Centra Rotovž poteka že več kot dve leti, še skoraj toliko časa naj bi preteklo do njegovega odprtja. Največja mariborska kulturna naložba se je tudi precej podražila, ni pa še znano, kdo bo plačal razliko.
Povprečnina za letos in prihodnje leto je določena v znesku 725 evrov, država pa se je zavezala, da bo občinam vsako leto razdelila nekaj deset milijonov za kritje višjih stroškov dela. Kljub temu razkorak med dejanskimi stroški občin in dodeljeno povprečnino ostaja oziroma je celo vse višji. Kakšne so zahteve in pričakovanja občinskih združenj pred pogajanji z državo, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
V javnih zavodih kritično primanjkuje kuharjev. Mladih to delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima, starejši odhajajo tudi v povsem druge panoge. Potreben kader zaman iščejo na Zavodu za zaposlovanje, zato v vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe v plačnem sistemu, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps.
V Lovrencu na Pohorju so tudi letošnji avgust popestrili tradicionalni Jezernikovi dnevi. Pohodi, koncerti, razstave, potopisna predavanja, športni in mnogi drugi dogodki privabljajo ljudi od blizu in daleč; tudi na Radiu Maribor smo dopoldne odkrivali te lepe pohorske kraje. Kaj še ponujajo Jezernikovi dnevi v zadnjem avgustovskem tednu, kako krepijo in razvijajo lovrenški turizem in katerih naložb se lotevajo?
Grozdje je dozorelo in v Podravju se začenjajo trgatve. Kakšno letino lahko pričakujemo, kaj kažejo zadnje analize, na kaj morajo biti vinogradniki pozorni in še mnogo drugega smo izvedeli v oddaji Aktualno.
V zadnjem letu se je še zaostril spor med mariborskimi političnimi strankami glede upravljanja občinskega holdinga javnih podjetij. Mestni svetniki bodo na četrtkovi/jutrišnji izredni seji tako spet razpravljali o poslovanju holdinga in županovih predlogih o izplačilih nadzornikom in načinu imenovanja nadzornega sveta. Mnenja smo soočili v tokratni oddaji Aktualno.
Na kaj pomislite ob omembi besede festival? Je to glasbeni ali gledališki? Morda festival gastronomskih presežkov? Naštetih je na našem območju precej, redkejši in tudi bolj specifični pa so pripovedovalski festivali in na enega od teh – na Pohorsko pravljico – vas popeljemo v naslednjih minutah. Sara Zmrzlak je bila v Rušah, kjer je minuli torek spisal zadnje poglavje že 13. zgodbe festival, ki ob pomoči naših najboljših slovenskih pravljičark in pravljičarjev obuja in raziskuje našo pripovedovalsko in pravljično dediščino.
Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je vse nared za 62-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Začel se bo to soboto, 24. avgusta, v oddaji Aktualno ob pol 10-ih pa ste slišali, kaj prinaša letošnji največji in najpomembnejši kmetijsko živilski sejem v tem delu Evrope.
Center umetnostne in domače obrti v Slovenski Bistrici je nedavno postal eden od sedmih regijskih centrov v Sloveniji, pristojnih za razvoj in ohranjanje rokodelstva. Z ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem centra se pogovarjamo o njihovih pričakovanjih in oblikah pomoči v prihodnje, ohranjanju tradicionalnih rokodelskih panog, prenosu znanja in veščin na mlajše, pa tudi o nalogah, ki jih slovenskobistriškemu centru prinašajo nova pooblastila. Gostje so oblikovalka nakita Vesna Plavec in mladi lončar, keramik Jan Tapiwa Chapo iz Slovenske Bistrice, tapetnik restavrator Marko Plohl s Ptuja in vodja rokodelskega centra Ljubica Zgonec Zorko.
Kustosinja in angažirana družbena delavka Petra Matić iz Zagreba je del poletja preživela v umetniški rezidenci Soba za goste Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru. Tudi tam je iskala zgodbe o času, ko so v Jugoslavijo prihajali študentje iz držav bloka oziroma gibanja neuvrščenih. Je ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro, ki deluje na področju sodobne umetnosti, dediščine in človekovih pravic, kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb in pripravlja digitalni arhiv neuvrščenih, ki ga bodo predstavili prihodnje leto; pravi da bo šlo za majhen muzej skupnosti, dostopen javnosti. Z zainteresirano javnostjo se je ob ponedeljkih srečevala ob čaju v prostorih Obrata, z Ireno Kodrič Cizerl pa nekega dopoldneva v Mestnem parku. Tam sta se pogovarjali o odročju njenega raziskovanja, spomnili na izmenjavo izkušenj med ustanovami in ljudmi in ugotavljali, kako pomembne so zgodbe ljudi za odprto in empatično družbo. Sogovornica o Mariboru pravi, da ima pridih morskega mesta, najbrž zaradi Drave.... Prevode bere Sara Zmrzlak.
Študenta pesnica Alja Pušič in glasbenik Gašper Drev sta svoje prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje okronala z dvodelnim albumom avtorske uglasbene poezije Neskončno dolgi pogovori. Na enem CD-ju, posnetem v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Povedali smo zgodbo o osvežujoče ustvarjalnem projektu, ki bo zdaj, zdaj izšel, in ob katerem nam je sredi vročinskega vala še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.
Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarejše Marijine praznike. Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena, največkrat mu pravimo veliki šmaren. S praznikom Marijinega vnebovzetja pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. Obiskali smo Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče in Ptujsko Goro, baziliko Marije Zavetnice s plaščem. O prazniku in romanjih smo se pogovarjali v praznični oddaji.
Obiskali smo Študentske domove Maribor. S sogovorniki smo med drugim spomnili na razpis za podaljšanje bivanja za prihajajoče študijsko leto, za katerega je vlogo možno oddati samo še do petka, 16. avgusta 2024, govorili pa smo tudi o načrtovanih obnovah v domovih.
Neveljaven email naslov