Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
V občini Šentilj so številne ujme povzročile milijonsko škodo. Kako poteka sanacija, kakšno je stanje ob številnih plazovih in katere so prednostne naloge pri obnovi javne infrastrukture, ki je ne bo mogoče izvesti brez izdatne državne pomoči, je v oddaji Aktualno pojasnil šentiljski župan Štefan Žvab.
Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor smo se pogovarjali z Barbaro Vodan Jecelj, ki tam vodi pravne zadeve. Zanimalo nas je, koliko imajo najemnih stanovanj, kako poslujejo in kako ocenjujejo državno stanovanjsko politiko.
Kako lahko obisk konjev spremeni vsakdanje življenje stanovalcev v domovih za starejše? Obisk teh nežnih, empatičnih živali prinaša radost in pozitivno vpliva na naše duševno in telesno počutje, kar so po obisku dveh žrebcev potrdili tudi stanovalci mariborskega Doma Danice Vogrinec.
V poletni oddaji Aktualno smo čas posvetili mariborskemu komunalnemu podjetju Nigrad. Z direktorjem smo se pogovarjali o aktualnih izzivih družbe.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Deževnega in nekoliko hladnejšega poletja se letos veselijo vsaj gobarji, saj je gob v gozdovih že zdaj veliko. Med njimi so tudi najbolj priljubljeni jurčki in lisičke, ne manjka pa tudi drugih, ki po mnenju poznavalcev niso nič manj okusne. V oddaji smo govorili o nabiranju gob, njihovem pomenu v prehrani, pa tudi o tem, na kaj morajo biti nabiralci gob posebej pozorni.
Verski turizem, ki je dokumentiran že od antike, je v zadnjih tridesetih letih doživel razcvet na svetovni ravni – na romanja se poda vsako leto na milijone vernikov. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da obišče glavna verska središča vsako leto več kot 300 milijonov romarjev. V prispevku Nataše Kuhar bomo slišali, kako sta povezana turizem in vera in zakaj je Malečnik vzoren primer verskega turizma, govorili pa bomo tudi o ponudbi romarskih turističnih paketov.
Naravne nesreče, kot so nedavne poplave, ki so prizadele velik del Slovenije, nas opozarjajo, da se moramo sprijazniti z novo realnostjo, podnebnimi spremembami, in ukrepati hitro in preudarno. Solidarnost in pripravljenost prebivalcev po vsej državi za pomoč prizadetim ljudem pa daje upanje, da bomo premagali tudi posledice te velike nesreče. O tem, kako bomo živeli s podobnimi vremenskimi dogodki odslej, saj postajajo del našega vsakdana, smo s poznavalci dogajanja razmišljali v oddaji Aktualno-
Pomôči prizadetim v naravni katastrofi se pridružuje tudi celotna Radiotelevizija Slovenija, in tako je današnji dan na vseh naših programih, tudi na Radiu Maribor, v znamenju dobrodelnosti – predvsem bo ves dan deloval klicni center za zbiranje pomoči. Več o tem, kako je mogoče darovati, pa ste slišali tudi v oddaji Aktualno.
O prebiranju pravljic otrokom, o pomenu branja, kako nas branje bogati, o pogovoru o prebranih knjigah v knjižnih klubih, o pisanju z roko, kako najti čas za branje leposlovja v časih sodobne tehnologije in družbenih omrežij, o koristnosti odklopa od družbenih medijev in sodobnih tehnologij in še o poletnem branju. Z našim gostom z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom.
Gost tokratne oddaje Aktualno je bil direktor mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra Anton Crnjac. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v bolnišnici in začrtanih investicijah, za katere se zdi, da so, tako kot številni bolniki obtičale v čakalnih vrstah.
Obilno deževje v Podravju sicer ni povzročilo poplav večjih razsežnosti, narasli vodotoki pa so kljub temu povzročili kar nekaj škode na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Težava pa je tudi proženje zemeljskih plazov, ki ponekod ogrožajo tudi hiše. O posledicah vremenske ujme v Mariboru in okoliških občinah smo govorili s predstavniki civilne zaščite.
Olimpijski festival evropske mladine, ki je prejšnji teden potekal v Mariboru, je prinesel tudi slovenske športne uspehe. V oddaji Aktualno smo preverili, kako uspešen je bil z organizacijskega vidika.
Junija 1951 je član Planinskega društva Maribor -Matica prof. Ivan Šumljak (1899-1984) na zboru markacistov Planinske zveze Slovenije v Ljubljani predstavil predlog, da se označi pot, ki bo povezala naše gore – Slovenska planinska transverzala, današnja Slovenska planinska pot. Dobri dve leti pozneje je pot označena s Knafeljčevo markacijo in številko 1 je zaživela. Bilo je pred 70 leti - 1. avgusta 1953. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Uničujoče vremenske ujme postajajo del našega vsakdana. O nastanku silovitih neviht z vetrom in točo, podnebnih spremembah, ki jih človeštvo krepi z onesnaževanjem in izkoriščanjem narave ter o tem, da moramo nujno spremeniti sedanji način življenja, če želimo ohraniti naš planet in preživeti, govorimo v tokratni oddaji Aktualno.
Udeleženci EYOF-a, Olimpijskega festivala evropske mladine, bodo v svoje kraje ponesli glas o Sloveniji in Mariboru – dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, pravi slovenski pregovora; držimo pesti, da bo v tem primeru obveljal njegov prvi del. Ireno Kodrič Cizerl je zanimalo, kako obiskovalci iz tujine poznajo naše mesto in Slovenijo; ali so kdaj že bili tu in ali bi se še vrnili. Pomenki so potekali tudi v duhu dejstva, da je šport odličen ambasador v turizmu. Prevode bere tudi Bratko Zavrnik.
V Mariboru poteka Olimpijski festival evropske mladine. Okoli 2400 talentiranih športnikov med 14. in 18. letom je v mesto pripeljalo olimpijski duh. Tekmujejo za odličja v 11-ih disciplinah, a kot poudarjajo v Olimpijskem komiteju, ne gre le za odličja, ampak tudi za prijateljstvo, sodelovanje in spoštovanje. O športnem dogodku, ki ni le športni, saj vpliva na to, kako se bodo mladi razvijali v prihodnosti – tako na osebni kot poklicni ravni, smo se pogovarjali z ambasadorjem festivala Filipom Flisarjem in nekdanjim alpskim smučarjem, ambasadorjem Evropskega olimpijskega komiteja Martinom Križajem.
Načrtovanje vetrnih elektrarn razburja lokalno skupnost na Pohorju. Potem ko so pred dvema tednoma razloge proti njihovemu umeščanju na pohorske grebene predstavili nasprotniki, so tokrat v oddaji Aktualno o argumentih ZA govorili investitorji. Slišali ste tudi, kakšno je stališče vodstva Občine Slovenska Bistrica.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju
Čeprav na območju Pohorja zaradi precej nižje nadmorske višine, kot je v alpskih pokrajinah, pravo planšarstvo ni bilo razvito, so kmetje v preteklosti živino prav tako pogosto gnali na pašo. Rejci so se pred 30-imi leti povezali v Pašno skupnost Pohorje.
Neveljaven email naslov