Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Svet lahko spoznavamo kot običajni turisti, lahko pa si izberemo tudi kak drugačen izziv. 62-letna Diane Skokan iz ZDA se je pridružila skupnosti na platformi Workaway, ki deluje po načelu »iščem storitev-ponujam veščine«, in to po vsem svetu. In tako je v zameno za hrano in streho nad glavo naša sogovornica že v 55-ih državah čuvala otroke in domače živali, obnavljala hiše, vrtnarila, obirala kavo, poučevala angleščino in še kaj. Seznam storitev in izkušenj, ki si jih ljudje izmenjajo, je tako rekoč neskončen. S sogovornico smo se srečali, ko je sredi Slovenskih goric pazila na več hišnih ljubljencev, ko so bili njihovi lastniki na dopustu.
Število prihodov in nočitev se približuje predpandemični ravni. Tukajšnji Zavod za turizem je julija zabeležil 32.600 prihodov gostov in 54 tisoč prenočitev. Največ je tujcev, ki pa ostajajo v mestu kratek čas – povprečno dva dni. Malo pred koncem poletja smo se pogovarjali z obiskovalci mesta.
V Slovenski Bistrici načrtujejo prenovo in razširitev zdravstvenega doma, saj se sooča z izredno prostorsko stisko. Manjkajo denimo ambulante za nove zaposlitve zdravnikov družinske medicine in v otroško-šolskem dispanzerju, prostori nujne medicinske pomoči, tudi laboratorij je neustrezen. O načrtovani naložbi smo se pogovarjali z vodstvom zdravstvenega doma.
Mestni kino Ptuj praznuje 125-letnico in je najstarejši delujoči kino pri nas, po znanih podatkih pa tudi v širšem merilu, saj ima za zdaj ta status tudi v mreži zgodovinskih kinematografov v Evropi. Ta konec tedna bodo na ogled še zadnji filmi v okviru Kina brez stropa, veselijo pa se že prihodnje sezone, ko bodo z mobilnim projektorjem obiskovali druga zunanja prizorišča in poustvarili čar potujočega kinematografa. Želje so usmerjene tudi v obnovo domače zgradbe, v kateri ni pitne vode in za katero si bodo prizadevali, da z obnovo ne bo izgubila starega šarma. Že zdaj ga dopolnjujejo tehnološke novosti, a vodja kina Nina Milošič poudarja, da te niso bistvo doživljanja kina.
V oddaji smo govorili o aktualnih projektih in izzivih Dravskih elektrarn Maribor, tudi o tem, da zaradi podpovprečnih pretokov rek beležijo precej manjšo proizvodnjo elektrike od predvidene. Ob tem prisluhnite, kako daleč je projekt postavitve vetrnih elektrarn, pa tudi, kako bodo v podjetju še naprej širili paleto izkoriščanja obnovljivih virov energije.
Mariborska občina je po končani javni razpravi za občinski prostorski načrt pripravila stališča do prejetih pripomb. O najodmevnejših smo govorili v oddaji.
Vanja Ropič s Ptuja ima 18-letnega sina s cerebralno paralizo in je zadovoljna, ker bo Vid lahko doma, dokler bo njej služilo zdravje. Prepričana je, da bi morali v ZAO vnesti izboljšave in upoštevati razlike v potrebah uporabnikov in raznolikosti dela osebnih asistentov. Vid je s polnoletnostjo upravičen do osebne asistence in bi moral najpozneje čez dve leti v zavod, razmišlja sogovornica. Z njo in še z nekaterimi drugimi sogovorniki smo osvetlili delo osebnega asistenta in težave, ki spremljajo to področje. Osebnega asistenta za Vida je Vanja iskala tudi prek družbenih omrežjih in bila presenečana nad številnimi delitvami objave ter obenem šokirana, ker sta se oglasila le dva moška. Želela je namreč prav moškega osebnega asistenta, ki bi z Vidom aktivno preživljal čas in vnesel več moške navzočnosti v njegovo življenje. VId namreč ob pomoči hodi v šolo in fitnes, pleše in jaha.
V oddaji Aktualno smo govorili o spodbujanju zaposlovanja mladih in novem razpisu Hitrejši vstop mladih na trg dela. Komu je namenjen, kako pridobiti sredstva in kakšne novosti prinaša ta razpis v primerjavi s prejšnjim?
V oddaji Aktualno tokrat o prepovedanih drogah. Katere in koliko so prisotne v Mariboru, kaj o uporabi in zlorabi prepovedanih substanc razkriva analiza odpadnih voda? O tem v pogovoru z vodjo Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti mariborskega Zdravstvenega doma in dolgoletno prostovoljko DrogArta.
Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni praznuje letos 60-letnico. In čeprav so ta njihova leta zaznamovala tudi prelomna obdobja, nazadnje pandemija covida-19, sejem ostaja praznik zemlje, stroke in posla. O njegovem pomenu skozi čas in o njegovi letošnji jubilejni izvedbi govorimo v tokratni aktualni temi.
Pogovarjali smo se s tremi mladimi sogovorniki iz tujine, ki bodo deset mesecev preživeli v Mariboru in delajo v Pekarni magdalenske mreže v različnih družbeno odgovornih in kulturnih programih za mlade; to jim omogoča program Evropska solidarnostna enota. Četudi prihajajo iz drugih držav in različnih kulturnih okolij imajo Noemie iz Francije, Silvia iz Italije in Lazar iz Bosne in Hercegovine skupno željo – živeti v boljšem svetu, v katerem bi soodločali. V tem se ne razlikujejo od vrstnikov v Sloveniji.
V oddaji smo govorli o projektu Prostofer, ki ponuja brezplačen prevoz starejših občanov za najnujnejše opravke. Deluje že v več slovenskih občinah, od nedavnega pa tudi v Mariboru. Med drugim nas bo zanimalo, kdo lahko uporablja te prevoze, kateri opravki se štejejo za upravičene uporabe Prostoferja in kakšne so prve izkušnje s projektom v Mariboru...
Predstavljamo projekte Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma iz Maribora. Ustanovljena je bila pred 22-imi leti, takrat kot Regionalni sklad dela Podravje.
Nedavno se je v slovaškem mestu Banská Bystrica končal Olimpijski festival evropske mladine, naslednje leto pa bo prav Maribor tisti, ki bo organiziral ta športni dogodek za mlade športnike. Kako poteka organizacija te prireditve, kako se pripravljamo na gostitev 3500 športnikov in spremljevalcev?
Skoraj vsi uporabniki svetovnega spleta so že naleteli na poskuse spletne prevare. Ti se po navadi skrivajo za lažnimi sporočili pošt ali bank in za obljubami o hitrem zaslužku, ugodnih posojilih in velikih popustih. Zdi se, da domišljija kriminalnih družb nima meja, zato lahko žrtev postane vsak. Katere vrste spletnih prevar so najpogostejše, na kaj moramo biti pozorni, in kako lahko v primeru tovrstne prevare ukrepa policija.
Ob svetovnem tednu dojenja, ki poteka pod geslom »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«, smo se pozanimali, kakšna podpora je na voljo mamam pri dojenju. Četudi je to najosnovnejši in najenostavnejši način oskrbe dojenčka, je dojenje lahko povezano tudi s težavami in frustracijami. Ženske sicer dobijo podporo, v porodnišnicah in v zdravstvenih domovih oziroma od patronažne službe, a le kmalu po porodu. Ko se težave pojavijo kasneje, pa pogosto poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah in neformalnih skupnostih na spletu. Pomembno je, da je pomoč strokovna in celostna, brezplačna in na voljo vsem, licencirane svetovalke pa si želijo, da bi bilo njihovo delo ustrezno podprto in ovrednoteno.
Še do 16. avgusta bo na Trgu Leona Štuklja v Mariboru na panojih na ogled razstava, ki predstavlja zgodovino mariborskih Judov od njihove naselitve v mestu do danes. O poudarkih te razstave in zanimivostih te teme je v oddaji spregovoril direktor Centra judovske kulturne dediščine Maribor Boris Hajdinjak.
Strasti mariborske javnosti so spet razburkala drevesa. Meščani so z javno akcijo dosegli, da je občina spremenila odločitev – na Gregorčičevi ulici ne bodo posadili manj dreves od predvidenih. V oddaji aktualno smo povzeli dogajanje in se vprašali, zakaj so drevesa v mestu tako pomembna, in ali jim občina posveča dovolj pozornosti.
Nedeljske minute po 13-ti smo preživeli v družbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, del najstniških let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je vodila še v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Poletja najraje preživlja v njeni domači Sloveniji, s katero pa je v zadnjih letih povezana tudi po službeni plati. Kako ji čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge? Med drugim smo spregovorili o samozavestnih Američanih, njihovem načinu življenja, dragih zavarovanjih in šolskem sistemu ter o pregovorno neomejenih možnostih, ki pa terjajo precej visok davek. Glede na aktualno politično in ekonomsko situacijo v svetu pa smo uspešni ekonomistki zastavili tudi vprašanja na temo največjih ekonomskih izzivov sodobnega sveta.
Neveljaven email naslov