Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Mestna občina Maribor bo po pridobitvi nepremičnin od Zveze mariborskih športnih društev Branik začela obnovo Langerjeve vile, ustanovila bo športni vrtec in zgradila garažo ob Ljudskem vrtu. V promenadi ob dvorani Lukna pa bo postavila spomenik olimpioniku Josipu Primožiču Tošu.
V mariborskem Zdravstvenem domu doktorja Adolfa Drolca bodo na osnovi ponudbe nacionalnega programa za duševno zdravje vzpostavili štiri centre za duševno zdravje – dva za otroke in mladostnike in prav toliko za odrasle; zaživeli naj bi še letos. O pomembni pridobitvi za zdravljenje duševnih bolezni v tem delu Slovenije, kjer so čakalne dobe izjemno dolge, med nami pa je vse več duševnih stisk in obolenj, v tokratni oddaji Aktualno.
V oddaji Aktualno smo v ospredje postavili industrijo organizacije sejmov -- panogo, ki jo je pandemija najbolj prizadela, okrevanje pa bo postopno in dolgotrajno. Kako so preživeli leto izgubljenih priložnosti, kakšne načrte imajo za letos in v kolikšni meri jim je v teh težkih časih na pomoč priskočila država, smo preverili na Celjskem in Pomurskem sejmu.
S tokratno oddajo Aktualno smo se pomudili v vse bolj obiskanem rekreacijsko-turističnem centru in kopališču Green lake v Pleterjah v občini Kidričevo. Tamkajšnja urejena gramoznica še posebej v teh vročih dneh privablja veliko kopalcev od blizu in daleč. V oddaji sodelujeta podjetnik Janez Kuhar iz Ptuja, ki ima z občino Kidričevo dolgoročno koncesijsko pogodbo za izgradnjo celotnega športno-rekreacijskega centra Pleterje in najemnik Damijan Krumpak…
Mariborski mestni svetniki so v prvem branju potrdili občinski prostorski podrobni načrt, ki omogoča gradnjo večnadstropne stanovanjsko-poslovne zgradbe v Lavričevi ulici, v neposredni bližini Drave. Gradnji pa nasprotuje civilna pobuda okoliških stanovalce
V Mariboru se je prvič v zgodovini dveh velikih festivalov zgodilo, da sta se srečala za nekaj dni in da je poletni Festival Lent v svoj spored vključil nekaj glasbenih dogodkov velikega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje; tega so zaradi znanih razlogov z oktobra premaknili v junij. 56. Borštnikovo se je sinoči poslovilo, dodobra pa se je začel 29. Festival Lent, ki združuje kar štiri festivale – potujoče ulično gledališče Ana Desetnica, Jazzlent, Folklorni festival Folkart in Art Kamp, dnevni zeleni festival ustvarjanja in druženja v Mestnem parku. V prispevku sta združila moči Irena Kodrič Cizerl in Bratko Zavrnik.
Prof. Sabina Košmrl Kavčič se je odločila, da mladim z nasveti pomaga tudi preko modernih medijev. Šola je zanje seveda osnova, a ne pozabite nase, na veselje, vizijo in cilje.
Radio Koper danes praznuje 72. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo poklepetali s koprskimi kolegi.
Na današnji praznik dela se bomo vrnili v polpreteklo zgodovino in orisali položaj slovenskega delavstva v tujini v času nekdanje Jugoslavije. Zanje se je uveljavila oznaka »gastarbajterji«, in ta izraz v pogovornem jeziku še danes pogosto uporabimo za naše delavce v tujini. O gastarbajterjih nekoč sta v reportaži Aljaža Mejala spregovorila David Hazemali in Ana Šela, asistenta z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete. Svoje izkušnje o delu v tujini pa so opisali Katja Kreslin, regionalna predstavnica za štajerski okoliš pri Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, Larisa Deduš in gospod Boris.
Umetnostna zgodovinarka doktorica Simona Kostanjšek Brglez je nosilka raziskovalnega projekta, v katerem so preučili umetnostno dediščino kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Gre za območja Maribora, Slovenske Bistrice, Poljčan in Makol. Dediščina tega dela še ni bila celovito znanstveno obdelana in ovrednotena, zato tudi mnogi umetnostni spomeniki niso vključeni v turistično ponudbo, ugotavlja sogovornica. Prav zato se je povezala z lokalno turistično agencijo in skupaj – v okviru projekta – oblikujejo nove turistične produkte, ki bodo temeljili na umetnostni dediščini v povezavi z drugimi turističnimi potenciali regije. Z doktorico Simono Kostanjšek Brglez se je pogovarjala Nataša Kuhar.
V nočnem programu nacionalnega radia je Robert Zajšek gostil Marka Cvetka, ki je s kiropraktiko odkril nov smisel življenja, saj lahko tako marsikatere težave odpravi brez zdravil in operativnih posegov. Ste vedeli, da so zahteve glede izobraževanja in pridobivanja licence za doktorja kiropraktike oz. Doctor of Chiropractic (ZDA) med najstrožjimi na področju zdravstva? Kaj sploh je kiropraktika? Se tudi vi bojite obiska ? Poznate 5 stebrov zdravja? Prisluhnite in slišali boste te, in še druge odgovore, pomembne za kvalitetno življenje.
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, filmski scenarist in dramatik s svojimi romani kot so Peronarji, Ki jo je megla prinesla, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Kurji pastir in z drugimi navdušuje kritike in bralce, več romanov je prevedenih v številne tuje jezike. Po predlogah njegovih del bilo posnetih šest filmov, najbolj priljubljen pri širšem občinstvu pa je film Petelinji zajtrk. Zelo brana, tudi med mladimi, je Lainščkova poezija, ki v uglasbeni podobi polni koncerte dvorane po vsej Sloveniji. Z nagrajencem Ferijem Lainščkom se je pogovarjala Brigita Mohorič. (foto: Feri Lainšček: Wikipedija)
Prisluhnite šesti oddaji ob 60. jubileju Nogometnega kluba Maribor. Prečesali smo dejstva o tem, da je Maribor nogometno mesto, da je Ljudski vrt nogometna trdnjava, govorili smo o Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem merilu glede na dosežke in pomen, o navezavi igralcev in trenerjev Maribora in lovorikah, ki so mejniki dogajanja v Ljudskem vrtu, ena od tem pa je bilo tudi navijaštvo in rivalstvo med Mariborom in drugimi nogometnimi sredinami pri nas. Za konec smo pogledali v nogometno prihodnost, kot jo vidita športni in poslovni direktor tega kluba, pogovarjali pa smo se tudi z dolgoletnim vratarjem Maribora Jasminom Handanovičem.
Prisluhnite peti od šestih oddaj ob 60-letnici Nogometnega kluba Maribor. V prejšnjih smo govorili o različnih vidikih in dejstvih, da je Maribor nogometno mesto, o Ljudskem vrtu kot nogometni trdnjavi, Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem merilu glede na dosežke in pomen, o navezavi igralcev in trenerjev Maribora in lovorikah, ki so nekakšni mejniki. Tokrat pa o navijaštvu, rivalstvu. Ni jih bilo malo, ki so brcali tako za Maribor kot tudi za Olimpijo. Vprašali smo jih, kako so to rivalstvo čutili na in ob igrišču.
Danes boste slišali četrto od šestih oddaj ob 60-letnici Nogometnega kluba Maribor. V prvih treh smo govorili o Mariboru kot nogometnem mestu in o Ljudskem vrtu kot nogometni trdnjavi, pa o Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem kontekstu, tokrat pa smo se posvetili igralcem in trenerjem in lovorikam, ki so nekakšni mejniki v dogajanju v Ljudskem vrtu.
Somnili smo se leta 2020 in preverili, kakšne odtise je pustilo na okoljskem področju in na področju človekovih pravic, v politiki, gospodarstvu, znanosti in zdravstvu in kako je nenazadnje na splošno spremenilo naše navade.
Leto 2020 je zaznamovala epidemija koronavirusa. A to ne pomeni, da se je življenje in dogajanje popolnoma ustavilo. Občine so v tem letu uresničile kar nekaj večjih in manjših naložb. Velike načrte pa imajo tudi v novem letu, ko jim bo ob višji povprečnini nekoliko lažje. Aleks Horvat je pripravil pregled tega posebnega leta po občinah, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred vrati.
Letošnje leto je bilo izjemno težko tudi za gospodarstvo. S predstavniki mariborskega in podravskega gospodarstva smo se spomnili obetavnih napovedi z začetka leta, ki jih je virus nenadoma razblinil in panogo pahnil v eno največjih kriz v zadnjem času. Kako so se podjetniki spoprijeli z izzivi, kako ocenjujejo protikoronske pakete in kaj nas čaka v novem letu – o tem s sogovorniki, Aljaž Mejal.
Razvoj letošnjega leta bi si težko zamislili celo najboljši filmski scenaristi. Bratko Zavrnik je preletel ključne dogodke, ki so zaznamovali življenje v Mariboru.
Neveljaven email naslov