Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
V soboto, 18. junija, bo v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor ob 19-ih 30 dobrodelni koncert mladih glasbenikov iz Ukrajine in Slovenskega mladinskega orkestra. Skupaj s člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor bodo kot 80-članski sestav igrali v imenu povezovalne moči umetnosti. Dogodek organizira mariborski klub Soroptimist, izkupiček od prodaje vstopnic pa bodo namenili za stroške bivanja, šolanja in zdravljenja v Sloveniji živečih mladih ukrajinskih glasbenikov. Pogovarjali smo se s Kristino, Anastasijo in Andrijem, njihovo pripoved bo spremljala Simfonija številka osem češkega skladatelja Antonina Dvořáka.. Razlog za to bo pojasnila Živa Ploj Peršuh, vodja Slovenskega mladinskega orkestra, ki je odigral pomembno vlogo pri evakuaciji članov ukrajinskega Mladinskega simfoničnega orkestra.
Mineva 30 let od prihoda prvih pregnank in pregnancev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. V Mariboru smo se srečali s petimi ženskami, ki so zapustile dom pred polnoletnostjo. Njihove izkušnje so bile različne; kot otroke jih je med drugim najbolj bolelo izključevanje in tudi danes ne morejo zadržati solz. Srečujejo se v okviru mariborskega Društva bosanski dijamant, mi pa smo pripravili kolaž zelo osebnih zgodb. Njegov namen je spodbuditi razmislek o naših ravnanjih in našem odnosu do vseh tistih, ki so na različnih koncih sveta vsak dan prisiljeni zapuščati svoje domove.
Pri tej dejavnosti smo še vedno tam, kjer smo bili pred petnajstimi leti na področju pridelave vina. Da bi v kulturi pitja in pridelavi destilatov naredili korak naprej, je Katedra za sadjarstvo in predelavo sadja mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v četrtek pripravila strokovno vodeno degustacijo in ocenjevanje žganih pijač. Glavni namen je bil izobraževanje študentov in drugih zainteresiranih.
Bobnarja Mariborčan Marko Soršak - Soki in Ptujčan Mihael Tosch sta na Turnirski prostor Ptujskega gradu pripeljala dogodek, ki je presegel pričakovanja. Petdeset bobnarjev vseh generacij iz vse Slovenije je poskrbelo za izjemen obisk Ptuja, gradu in muzeja; glasbeno srečanje je imelo tudi dobrodelen značaj – na prireditvi so zbirali še zadnja tisočaka za kombi, ki so ga predali gibalno oviranemu Mateju in njegovi mami, da bi lažje premagovala vsakdan. Izkazalo se je, da je vozilo obenem darilo za Matejev 20. rojstni dan. Vtisov je bilo veliko, povezali smo jih v reportažo.
Radio Maribor 11. maja praznuje 77 let. Na današnji dan ob 13-ih je iz stanovanja v Tyrševi ulici v etru zadonel nastop godbe Slovenskega narodnega gledališča in začela se je prva, slovesna oddaja Radia svobodni Maribor. Tudi tisto obdobje je bilo delovno-organizacijsko in politično precej burno, odmev časa, ki je sledil, pa so sodelavci radia do danes ujeli v tisoče prispevkov in oddaj. Pogovarjali smo se z ljudmi, ki ustvarjajo in spremljajo dogajanje v mestu in regiji – s pisateljem Tonetom Partljičem, poslanko DZ Lidijo Divjak Mirnik, etnologinjo Jernejo Ferlež, glasbenikom Tinetom Matjašičem in komunikologom mag. Petrom Čakšem.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so pred dnevi pripravili posvet o etičnih stališčih in pravnih dilemah v zvezi z evtanazijo in o pomoči pri samomoru. Zdravniki, ki so se udeležili posveta, so se izrekli zoper obe možnosti in izrazili pomisleke v zvezi s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v Združenju za dostojno starost Srebrna nit. V prispevku smo povzeli nekatere razmisleke s posveta, razlage pripravljalcev predloga zakona in komentar gospe, ki se je odločila svojo voljo za končanje življenja uresničiti v tujini, čeprav bi to raje storila doma, pa ne more.
Popeljali smo vas po svečinskem Vinotourju – poti med vinogradi, kjer imajo od nedavnega tudi interaktiven zemljevid. Pet krožnih potim vodi čez dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij.
Prvega maja letos je RTV center v Mariboru obiskala večja skupina učencev osnovne šole Oplotnica in njene podružnice Kebelj. Z njimi sta bili učiteljici slovenskega jezika – prof.Nataša Črešnar in prof.Tatjana Hren Dizdarević. Tone Petelinšek je pripravil z njimi poseben prazničen pogovor - o vrednotah, šoli, učiteljih, medgeneracijskem dialogu in o mnogih drugih stvareh s katerimi se srečuje vsaka generacija na novo - na njej lasten način… Tehnična realizacija Igor Pirkovič.
Agronom in krajinski arhitekt magister Niko Stare, leta 2020 dobitnik zlatega grba mesta Maribor, velja za pionirja krajinske arhitekture na slovenskem severovzhodu. V več kot štirih desetletjih je bil z Zavodom za urbanizem, vpet v vse velike urbanistične projekte Maribora. Njegov pečat nosijo ureditve površin mestnih parkov, pokopališč, drevoredov, trgov, stanovanjskih sosesk, šol, cerkva, tudi RTV centra Maribor pod Pekrsko gorco in kulturnih spomenikov. Je bil pa april 1942, mesec Nikovega rojstva, zaznamovan z nepojmljivo tragiko. 7. aprila so nacisti za zidom mariborskih sodnih zaporov ustrelili njegovega očeta Franceta, 37 letnega tesnega sodelavca Osvobodilne fronte, sicer rudarskega inženirja v Velenju. Niko je privekal na svet nekaj dni po očetovi tragični smrti. Le po srečnem naključju se je mama tik pred porodom izognila aretaciji …..
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz parlamentarnih strank smo vprašanja o korupciji in investicijah v zdravstvu, vplivu dražjih energentov na gospodarstvo in razvoju mariborskega letališča zastavili v četrtek, 21. aprila 2022.
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz neparlamentarnih strank smo vprašanja o pomanjkanju zdravstvenih kadrov, manjku tujih investicij in prometni infrastrukturi, kot sta mariborska obvoznica in tunel, zastavili v četrtek. 14. aprila 2022.
V precej rednih intervalih prihajajo v javnost primeri, ko ljudje naključno - običajno pa zaradi pošte, ki naslovljena na tuje ime prispe na njihov naslov - ugotovijo, da so tam prijavljene še druge osebe, običajno tuji delavci. Zadnjih nekaj primerov je bilo zabeleženih na Ptujskem. Lažna prijava je kaznivo dejanje, a zakonodaja na tem področju ni dovolj urejena; referent na upravni enoti namreč ni dolžan preverjati verodostojnosti pooblastil. Vsiljuje se tudi vprašanje, ali je takšna prijava mogoča brez vednosti oziroma pomoči zaposlenih na upravni enoti, policija pa zaradi interesa preiskave podrobnosti ne more predstaviti.
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz parlamentarnih strank smo vprašanja o čakalnih vrstah v zdravstvu, trgu dela in energetski infrastrukturi zastavili v četrtek, 7. aprila 2022.
Mariborski del nacionalne mreže KONS je pripravil več raziskovalno-umetniških delavnic, med njimi delavnico tričlanskega umetniško-raziskovalnega kolektiva BridA z goriškega. Mladi udeleženci so spoznali, kako lahko izmerjena resničnost oziroma goli podatki postanejo umetniško delo, s člani kolektiva pa smo se pogovarjali o našem življenju, obkroženem s podatki, o njihovem zbiranju, upravljanju in manupuliranju z njimi.
Predstavljajte si, da ste 20-leten študent iz Ukrajine, ki je odpotoval na študijsko izmenjavo v Slovenijo, v Maribor, poln pričakovanj in želje po novem znanju, izkušnjah in prijateljih. Teden dni po vašem odhodu v domovini izbruhne vojna, kmalu zatem izgubite stik s svojci. Ni ga, ki se ne bi počutil povsem samega na vsem svetu. Vse to je doletelo Stanislava Pinchuka študenta računalništva in informatike iz ukrajinskega Černigova, mesta, ki se spreminja v ruševine. Njegov študijski semester na UNiverzi v Mariboru v okviru programa Erasmus se izteče julija, kaj pa potem? Če se vojna ne bo končala, če bo uničenje države popolno, prihodnost ljudi pa uničena in odvisna od tuje pomoči?
S Farido Amiri, mlado pravnico iz Afganistana, ki od jeseni živi v Mariboru, smo se pogovarjali o temeljnih človekovih pravicah in o bolečem zavedanju, kako ranljive so. Medtem ko v Ukrajini divja vojna, bomo spomnili, da drugod vojne, represija, zlorabe, pomanjkanje in trpljenje niso izginili.
Na Poljsko smo poklicali znanega mariborska humanitarca Borisa Krabonjo, vendar tokrat profesorja zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor. Svojim dijakom in drugim zainteresiranim državljanom namreč tam, na kraju samem, razlaga strahotno zgodovino nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob tem obisku so predvidena štiri vodenja, vsako traja štiri ure in pol in je čustveno in psihično izčrpavajoče. Ko bo ta opravil, jih bo imel za seboj že 60. Kako te strašne zgodovinske lekcije postaviti v sedanjost in v okvir sodobnih geo-političnih okoliščin, ga je vprašala Irena Kodrič Cizerl.
Pogovarjali smo se z mariborsko violinistko in koncertno mojstrico v SNG Maribor Oksano Pečeny, Ukrajinko po očetu in Rusinjo po materi. Leta 1991 je stara osem let prišla iz Kijeva v Slovenijo in si tu ustvarila dom in umetniško ime. Zdaj zaskrbljeno spremlja dogajanje v Ukrajini, še posebej v Kijevu, kjer ima sorodnike in prijatelje. Irena Kodrič Cizerl se je z njo pogovarjala o strahu pred zaostrovanjem vojne in o upanju, da se ta čim prej konča. Kot umetnica je komentirala tudi pozive nekaterih, da bi bilo treba ob sankcijah proti Rusiji bojkotirati tudi rusko umetnost, ruske ustvarjalce in poustvarjalce …
Neveljaven email naslov