Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
1561 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
....pravi Nataša Matjašec Rošker, letošnja prejemnica Borštnikovega prstana. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini in je zelo aktivna igralka. S predstavo Ne ti meni Alice in s soigralcem Petjo Labovičem je v torek nastopila v tekmovalnem sporedu. S prejemnico prstana, ki ga označujemo kot krono življenjskega dela, se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Torkov večer je v Kazinsko dvorano SNG Maribor prinesel nekaj svetovnega razkošja. Pod okriljem Osmium inštituta Slovenija so predstavili najdražjo na novo izdelano violino na svetu. Inštrument je izdelal avstrijski mojster Edgar Russ, vreden pa je 3,5 milijona evrov. Ne le zaradi glasbenih odlik in dragega kamenja – rubinov, safirjev, tsavoritov in briljantov –, temveč tudi zaradi v 18-karatno zlato vgrajenih 541-ih kosov osmija, najdragocenejše plemenite kovine.
Pred Inštitutom Jožef Štefan je časovno najdaljša, 60-dnevna raziskava mirovanja v postelji. Ugotavljali bodo učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo; povedano preprosto – iskali bodo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni kondiciji. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo v ta namen iščejo prostovoljce, ki bodo del jeseni preživeli v planiškem laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo.
Po uspešni lanski prvi Žametni večerji med vinogradi bo jutri pod Kalvarijo znova mogoče okušati kulinarične mojstrovine. Organizatorji dogodka – ta je bil razprodan v dveh urah od objave - obljubljajo nepozabno doživetje. Kaj o tem kulinaričnem vrhuncu, ki odmeva doma in po svetu, in je prispeval k temu, da je Maribor postal najboljša evropska kulinarična destinacija, pravijo strokovnjaki na tem področju, pa tudi sodelujoči na dogodku - v tokratnem prispevku, ki ga je pripravila Nataša Kuhar.
V sodobnem času, kjer se zahteva visoka produktivnost in učinkovitost, se lahko zdi, da so dobri medosebni odnosi med zaposlenimi na drugem mestu, vendar pa so ključnega pomena za uspeh podjetja in zaposlenih.
V katero smer pluje družba? Raziskovalci menijo, da so narcistične lastnosti dosegle razsežnosti epidemije z resnimi posledicami. Ob tem so očitni vedno večja stopnja pohlepa, obsedenost s samim seboj, površni odnosi, aroganca in nečimrnost, ki nas ne osrečujejo.
Teja Hižman z mariborske območne izpostave Zavoda za zaposlovanje deluje na področju kariernega svetovanja in pomaga šolajoči se mladini pri orientaciji, prav tako pa pomaga tudi iskalcem zaposlitve in dolgotrajno brezposelnim.
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tukajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja; Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Radio Maribor 11. maja praznuje rojstni dan, danes je njegov 78. Naša zgodba se je začela leta 1945 v enem izmed stanovanj v Tyrševi ulici, točno ob 13-ih. Takrat je v etru zadonel nastop godbe Slovenskega narodnega gledališča in začela se je prva, slovesna oddaja Radia svobodni Maribor. Obletnico vsako leto zaznamujemo drugače, letos smo pred mikrofon povabili ljudi, ki jih ne poznate in ne slišite v etru, so pa pomemben del delovanja našega radijskega sistema. Pripravili smo različne izjave; v njih boste slišali med drugimi kuharico Nado, informatika Tomaža, receptorko Branko, realizatorko Brigito, tehnika Zorana in Saro, najmlajšo članico trdnega jedra novinarskega kolektiva.
Pikniki in druženja na prostem so v lepem vremenu priljubljena dejavnost, njihova sezona pa se običajno začne z majem. Predstavili bomo lep primer tradicionalnega medsosedskega druženja v Selnici ob Dravi. Pred približno 15-imi leti so se začele tam na pikniku družiti štiri družine v Ulici ob gozdu, prvi uradni veliki medsosedski piknik ulice pa je bil leta 2010. Če le gre, ga pripravijo maja, zadnje čase pa se termin zaradi različnih obveznosti pomika med pomladjo in jesenjo. Tudi letos se bodo »uličarji«, kot si pravijo ljubkovalno, srečali na velikem medsosedskem pikniku jeseni in takrat bo ob slovenski zastavi ponovno zaplapolala tudi njihova uličarska. V Selnico ob Dravi se je odpeljala Irena Kodrič Cizerl.
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
Branje – dekodiranje zapisanih znakov in oblikovanje pomena zapisanega je v samem začetku, ob učenju branja naporno dejanje, vendar je ves trud poplačan, ko za zapisanimi črkami odkrivamo nove svetove, nova znanja, spoznanja in nam vedno znova prinese neskončno užitkov. Velikokrat slišimo, da mladi danes ne berejo, vendar ni povsod in vedno tako. Na šolah, kjer so vključeni v projekt Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granica dokazujejo nasprotno. Učenci, vključeni v to prostovoljno dejavnost, veliko berejo in ob tem uživajo, berejo z veseljem. Dodatno veselje pa jim prinese tudi srečanje z vrstniki iz druge države, ki so jo do takrat spoznavali le preko literarnih del in zapisane besede. V naslednjem prispevku smo podrobneje spoznali ta projekt. Na prireditvi ob 10-letnici projekta je bila Romana Fekonja.
O svojevrstnem uporu zoper ležerno, udobno, a pogosto prazno vsakdanje življenje v sodobni družbi smo se pogovarjali z Ivano Leskovar, planinsko vodnico in ljubiteljico narave. Vedno znova se loteva zahtevnih potovanj v visokogorje, kjer preizkuša svojo fizično in mentalno vzdržljivost. To jo bogati in njenemu življenju daje smisel.
V tem pomladnem času, ko je narava v svojem bujnem razcvetu, bo naš gost biolog in zdravnik Luka Kristanc, ki ga narava zanima v najširšem smislu, še posebej pa sistematična in uporabna botanika, fitoterapija, ekoterapija ter naravovarstvo. Je avtor obsežne knjige z naslovom Samonikle užitne in zdravilne rastline Slovenije in bo naš gost ob pol enajstih.
Magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova je bila izzvana, javno spregovoriti o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Bodoči učiteljici so podporo izkazali tako na osnovni šoli kot na mariborski univerzi in izpostavili, da osebne lastnosti ne smejo biti kriterij za vrednotenje strokovnega dela; mednje spadata tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta. Za Lucienne pot do razkritja, da se je rodila v napačnem telesu ni bila enostavna. Pravi, da jo napadi nestrpnežev bolijo, a tudi sporoča, da je močna. Opozarja pa, da veliko mladih LGBT+ oziroma spolno nebinarnih oseb zaradi pritiskov družbe živi v stiski in celo stori samomor. Vabljeni, da preživite čas ob poslušanju pogovora, ki sta ga Irena Kodrič Cizerl in njena sogovornica posneli nekega petkovega popoldneva v mariborskem mestnem parku…..
Prejšnji konec tedna se je v še ne raziskani Vranjedolski jami pri Dolenji vasi blizu Cerknice zgodila ena najtežjih reševalnih akcij pri nas. Del reševalne ekipe je bila tudi Mateja Mazgan Senegačnik iz Slovenske Bistrice. Opisala je, kako zahtevno je bilo reševanje izkušene jamarke Ane, ki ji je na glavo padel kamen z velike višine, ji razbil čelado in poškodoval glavo in vrat. Reševalci so morali z miniranjem širiti ožine, da so lahko nezavestno ponesrečenko z nosili prenesli iz stotih metrov globine. Reševanje je trajalo 33 ur, v akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi 65 jamarskih reševalcev.
Tone Partljič se je po zbirki novel »Ljudje z Otoka« vrnil z romanom Veter z vzhoda – s svojevrstnim spomenikom Maribora v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki so ga v sredo premierno predstavili v polni dvorani Lutkovnega gledališča Maribor. Priznani mariborski pisatelj skozi formo zgodovinskega romana obuja pomembna dejstva; prikazuje usode malih ljudi in razkriva še en obraz rojstnega mesta.
Eden privlačnejših proizvodov kulturnega turizma v Mariboru je Festival sprehodov, ki ga pripravljata Rajzefiber biro in Društvo hiša. V zadnjih dneh marca in prvega v aprilu so povabili na skupaj 26 sprehodov. Termin, v katerem ob delavnikih poslušate oddajo Tretji polčas, so kolegi iz športne redakcije na velikonočni praznik prepustili laični kolegici Ireni Kodrič Cizerl in nastala je reprotaža s Fuzbalture, ki povzema izbrane poudarke iz nogometne zgodovine mesta. Udeležencem sprehoda jo je predstavil Rene Puhar.
V pripravi je nov nacionalni program za kulturo in ustrezen akcijski načrt, ki ga doslej še ni bilo. Formalna razprava o krovnih dokumentih bo sledila jeseni, kulturno ministrstvo pa ob tem pripravlja več regijskih posvetov. Udeležili smo se ga v mariborskem GT22, kjer so udeleženci opozorili na slab položaj samozaposlenih, na pekarne oblike dela, centralizacijo in podfinanciranost.
V naslednjih minutah se bomo ustavili v haloški občini Videm, kjer imajo zelo aktivno Društvo kmečkih žena. Povabili vas bomo na njihovo tradicionalno razstavo kruha odprli jo bodo to soboto, na ogled pa bo skoraj 50 različnih vrst kruha. Članice društva pa niso dejavne zgolj v kulinariki, pač pa tudi v kulturi; spoznali bomo eno od njih – plodovito literarno ustvarjalko Marijo Kolednik Črnila.
Neveljaven email naslov