Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
Na območju južne Primorske se brezposelnost že nekaj let zapored znižuje. Konec letošnjega maja je bilo v evidenci koprske območne službe Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 2.992 brezposelnih oseb, torej manj kot 3 tisoč, kar se je zgodilo prvič. Število brezposelnih vse od takrat vztraja pod to mejo in se še znižuje. Konec julija je bilo tako v evidenci še 70 oseb manj. Pozitivni premiki se kažejo tudi na drugih področjih. V pogovoru, ki ga je z direktorjem območnega zavoda Vladimirjem Popovičem posnela Jasna Preskar, boste slišali, da se v gostinstvu in turizmu povečuje število zaposlitev za nedoločen čas, kar doslej ni bila praksa.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
Avgust je za duhovnike pomemben mesec. V župnijah se pripravljajo na novo pastoralno leto, ki pride s septembrom, poleti se prav zato zgodijo premestitve. Za slednje se odloči škof. V primeru Škofije Koper je letos menjav več kot v minulih letih. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z generalnim vikarjem. Zanimalo jo je tudi, zakaj se je zgodil suspenz duhovnika in zakaj še ni odločitve papeža o novem koprskem škofu.
V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem z gosti: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič in lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.
Toni Vodišek je slovenskemu jadranju priboril srebrno olimpijsko medaljo v formuli kite. Pred zadnjimi plovi je bil blizu osvojitvi olimpijskega naslova, toda ni šlo vse po željah, medtem ko je Avstrijec Valentin Bontus odjadral zlati medalji naproti. Zadnji plov sta v živo pospremila Urša Mravlje in Primož Čepar, iz Centra vodnih športov v Žusterni se je oglašala Tjaša Škamperle.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.Tjaša Škameprle se je odpravila v Žusterno, kjer nestrpno čakajo tudi Tonijevi prijatelji, nekateri kar na morju.
Vročina ustvarja neugodno okolje za življenje oljčne muhe. A to ne pomeni, da tega škodljivca v primorskih oljčnikih ni. To opažajo oljkarji, ki sami spremljajo pojav, v kmetijsko svetovalni službi, ki tedensko pregleduje vabe v oljčnikih od Goriških Brd do Seče, ter v Inštitutu za oljkarstvo ZRS, ki tudi opravlja monitoring.
Olimpijske igre v Parizu zaključujejo prvi teden bojev za medalje. Eno, najžlahtnejšo, je doslej osvojila tudi Slovenija, po zaslugi Andreje Leški, ki se prav tem trenutku vrača v Slovenijo in se bo kmalu lahko poveselila tudi med domačimi. V Parizu pa se kot rečeno nadaljujejo boji, danes tudi v kraljici športov, atletiki. Primož Čepar je poklical v francosko prestolnico kolega, športnega reporterja Vala 202, Igorja Tominca, veterana komentiranja z olimpijskih iger,saj so to že njegove enajste.
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
Kdaj pomislite, kako živijo vzrejne živali v intenzivnih rejah? Petnajst odstotkov kokoši nesnic, denimo, pri nas celo življenje preživi na prostoru, ki ni večji od lista formata A4. Svinje v intenzivni prašičereji imajo mladičke trikrat letno, pri tem pa so v času osemenitve, poroda in dojenja več tednov dobesedno vkleščene v kletke. Ne morejo se obrniti, premikajo se lahko le naprej in nazaj. Razlog naj bi bil zaščita mladičkov. Trenutna zakonodaja vse to dopušča. Vendar alternative tem okrutnim načinom vzreje obstajajo, podpira jih tudi stroka. Društvo AETP je maja začelo kampanjo »Slovenija proti kletkam«. Zahtevajo zakonodajno prepoved reje v kletkah in postopen prehod na načine vzreje, kjer je dobrobit živali na prvem mestu. To po raziskavi Eurobarometra podpira tudi več kot 90 odstotkov državljanov, pa tudi vse več živinorejcev, ugotavljajo v društvu. Več o tem perečem vprašanju je Lei Širok za oddajo Aktualno povedal predsednik društva AETP Samo Curk.
Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri pa je stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Dve tretjini vode zagotavljajo iz Rižane, ostalo iz Kraškega in Istrskega vodovoda. Več pa v pogovoru z direktorjem Rižanskega vodovoda, Martinom Pregljem.
Velik požar, ki je v četrtek izbruhnil na Krasu, so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen. Ogenj sicer še ni pogašen, a je pod nadzorom. Na Kras so se vrnili gasilci ki so pred 2 letoma že gasili najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije. V Škrbini dogajanje spremljata Vesna Potóčar Godnič in Mateja Grebenják.
Dan po obsežnem požaru v Portorožu si danes pogorišče ogledujejo kriminalisti in forenziki. Dostop do notranjosti kompleksa je sicer omejen zaradi nevarnosti. Tudi okolica objekta je ograjena, prehod v tem delu turističnega mesta pa omejen. Preverili smo, kako to vpliva na turistični utrip in kakšne načrte ima lastnik. Tjaša Škamperle.
Z julijem veljajo pri izvajanju avtobusnega javnega potniškega prometa nekatere novosti. Linije po Sloveniji so si razdelili štirje avtobusni prevozniki - koncesionarji. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, ki ima sedež v Postojni, pravijo, da bodo imeli zdaj več besede pri voznih redih. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z direktorjem družbe Miranom Sečkijem.
Na papirju da, v praksi ne. Tako bi lahko povzeli enakopravnost žensk tudi v družbah, kjer so si vendarle uspele izboriti, da jih zakon enako obravnava kot moške. Vendar so v vsakdanjem življenju, kljub temu, še globoko zakoreninena prepričanja o spolnih vlogah, kjer je moški dominanten, ženska pa podrejena. Prav iz teh odnosov moči izvira tudi nasilje nad ženskami, največkrat skrito za zidovi zasebnega življenja. Ob vsem je v zadnjih letih zaskrbljujoče, da je med mladimi zaznati vnovično povzdigovane tradicionalnih vrednot in vloge žensk v družbi. Kako premostiti ta prepričanja? Kako uveljaviti enakopravnost tudi žensk v praksi? O vsem tem se je Lea Širok pogovarjala s sociologinjo Jasno Podreka. Pred mikrofon jo je povabila ob okrogli mizi, ki so jo Obalne galerije Piran organizirale ob skupinski razstavi Vedno na voljo; feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije. Razstava je še do 18. avgusta na ogled v Mestni galeriji Piran.
Trenutno se v medijih precej govori o saharskem pesku, ki v naše prihaja iznad severnega dela Afrike. Blaž Maljevac je poklical na Agencijo za okolje in prostor ter preveril, zakaj do takšnih pojavo sploh prihaja, kako nevarni so in ali je iz tega naslova potrebno sprejeti kakšne ukrepe.
Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Uprava za zaščito in reševanje so na podlagi izkušenj nemških gasilcev pripravili priporočila za gasilce glede intervencij v stavbah s sončnimi elektrarnami. Pred dnevi je zagorelo na osnovni šoli v Tržiču. Iz regijskega centra za obveščanje so takrat sporočili, da gašenje otežuje sončna elektrarna. Pogled na primorske strehe pove, da je sončnih panelov vedno več, tudi občine že postavljajo elektrarne na vse več javnih stavb, šol. O izkušnjah, tveganjih in pripravljenosti za takšne intervencije se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Janom Brodarjem z Gasilske brigade Koper.
Do 17. junija je v javni obravnavi predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim želi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport drugače urediti pogoje za kratkoročno oddajanje stanovanj. Med ključnimi spremembami so omejitve oddajanja na 30 dni v koledarskem letu, urejanje na lokalnem nivoju in spremembe registriranja dejavnosti. V Kopru se je oblikovala skupina sobodajalcev, ki spremembam nasprotuje. Tjaša Škamperle je bila na njihovem srečanju. Za stališče je vprašala tudi župana, ki ga na srečanju ni bilo.
Oče je bil železničar, potem tudi oba brata. In tudi sam je tesno povezan s tem svetom. Z električnimi vlaki se je srečal leta 1966 v Divači, ko je prvič opravljal prakso elektrotehnika v Kurilnici Divača. Tedaj so začeli graditi koprsko progo. Potem se je skoraj dve desetletji ukvarjal z lokomotivami in vlaki. V svoji 40-letni karieri je večinoma opravljal vodstvene funkcije in tesno sodeloval z vsemi 15 direktorji železnic.
V Divači so ponosni na svoj pihalni orkester. V rekordne času je je iz 3. težavnostne kategorije na tekmovanju slovenskih godb napredoval v najvišjo, 1. kategorijo.Pihalni orkester Divača bo v letu 2025 praznoval 70. obletnico delovanja. Pod taktirko dirigenta Mitje Tavčarja je zaigral tudi poslušalcem Radia Koper.
Neveljaven email naslov