Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
444 epizod
444 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
Na Debelem rtiču se je zaključil Rotary kamp, ki ga že petnajst let pripravljajo za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce. Doslej se je kampa v okviru projekta, v katerem sodelujejo klubi iz Slovenije in Hrvaške, udeležilo 250 otrok. Zanje skrbi strokovna ekipa, med terapevtskimi posebnostmi pa je tudi glasbena terapija.
Poletje je čas številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni? Alenka Terlep je o tem pripravila oddajo Studio ob 17ih, povzema ga Mariša Bizjak.
Ob jutranji novici, da je preminil Bora Đorđevič, jugoslovanski rokenrol zvezdnik, je glasbeni urednik Armando Šturman pripravil kratek radijski spomin na njegovo minulo delo.
V Posočju bo letos v šolske klopi sedlo 1.524 otrok. Od Bovškega do Baške grape so štiri matične osnovne šole – v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, na Mostu na Soči in v Podbrdu. Skupaj imajo eno podružnično šolo za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami v Tolminu in 10 podružničnih šol po vaseh. Ena od njih je tudi Dolenja Trebuša, od koder se nam je v živo oglasila Mariša Bizjak.
V Tolminu se zaključuje 1. svetovno mladinsko prvenstvo v jadralnem padalstvu, na katerem se meri 75 tekmovalcev iz 20 držav z vsega sveta. Organizira ga Klub letalcev Triglav s podporo Letalske zveza Slovenije. Predsednika zveze in direktorja tekmovanja Igorja Eržena ter mlade padalce, stare od 16 do 26 let, je pred vzletom na Kobali ujela Mariša Bizjak.
Turistična sezona v Posočju se nekoliko umirja, s prihodi pohodnikov, kolesarjev, ribičev in drugih pa navadno traja vse do konca oktobra. Domačine pa v visoki sezoni skrbi tudi obnašanje nekaterih turistov, zato v zavodu za turizem Dolina Soče opozarjajo na spoštovanje predpisov, varovanje narave ter vnaprejšnje rezervacije namestitev in dejavnosti. Junija so sicer zabeležili manj nočitev v primerjavi z letom prej, konec sezone pa pričakujejo podobne številke kot lani, ko so skupno v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec našteli skoraj 960.000 prenočitev. Nekaj vtisov v Posočju je zbrala Mariša Bizjak.
Na območju južne Primorske se brezposelnost že nekaj let zapored znižuje. Konec letošnjega maja je bilo v evidenci koprske območne službe Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 2.992 brezposelnih oseb, torej manj kot 3 tisoč, kar se je zgodilo prvič. Število brezposelnih vse od takrat vztraja pod to mejo in se še znižuje. Konec julija je bilo tako v evidenci še 70 oseb manj. Pozitivni premiki se kažejo tudi na drugih področjih. V pogovoru, ki ga je z direktorjem območnega zavoda Vladimirjem Popovičem posnela Jasna Preskar, boste slišali, da se v gostinstvu in turizmu povečuje število zaposlitev za nedoločen čas, kar doslej ni bila praksa.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
Avgust je za duhovnike pomemben mesec. V župnijah se pripravljajo na novo pastoralno leto, ki pride s septembrom, poleti se prav zato zgodijo premestitve. Za slednje se odloči škof. V primeru Škofije Koper je letos menjav več kot v minulih letih. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z generalnim vikarjem. Zanimalo jo je tudi, zakaj se je zgodil suspenz duhovnika in zakaj še ni odločitve papeža o novem koprskem škofu.
V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem z gosti: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič in lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.
Toni Vodišek je slovenskemu jadranju priboril srebrno olimpijsko medaljo v formuli kite. Pred zadnjimi plovi je bil blizu osvojitvi olimpijskega naslova, toda ni šlo vse po željah, medtem ko je Avstrijec Valentin Bontus odjadral zlati medalji naproti. Zadnji plov sta v živo pospremila Urša Mravlje in Primož Čepar, iz Centra vodnih športov v Žusterni se je oglašala Tjaša Škamperle.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.Tjaša Škameprle se je odpravila v Žusterno, kjer nestrpno čakajo tudi Tonijevi prijatelji, nekateri kar na morju.
Vročina ustvarja neugodno okolje za življenje oljčne muhe. A to ne pomeni, da tega škodljivca v primorskih oljčnikih ni. To opažajo oljkarji, ki sami spremljajo pojav, v kmetijsko svetovalni službi, ki tedensko pregleduje vabe v oljčnikih od Goriških Brd do Seče, ter v Inštitutu za oljkarstvo ZRS, ki tudi opravlja monitoring.
Olimpijske igre v Parizu zaključujejo prvi teden bojev za medalje. Eno, najžlahtnejšo, je doslej osvojila tudi Slovenija, po zaslugi Andreje Leški, ki se prav tem trenutku vrača v Slovenijo in se bo kmalu lahko poveselila tudi med domačimi. V Parizu pa se kot rečeno nadaljujejo boji, danes tudi v kraljici športov, atletiki. Primož Čepar je poklical v francosko prestolnico kolega, športnega reporterja Vala 202, Igorja Tominca, veterana komentiranja z olimpijskih iger,saj so to že njegove enajste.
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
Kdaj pomislite, kako živijo vzrejne živali v intenzivnih rejah? Petnajst odstotkov kokoši nesnic, denimo, pri nas celo življenje preživi na prostoru, ki ni večji od lista formata A4. Svinje v intenzivni prašičereji imajo mladičke trikrat letno, pri tem pa so v času osemenitve, poroda in dojenja več tednov dobesedno vkleščene v kletke. Ne morejo se obrniti, premikajo se lahko le naprej in nazaj. Razlog naj bi bil zaščita mladičkov. Trenutna zakonodaja vse to dopušča. Vendar alternative tem okrutnim načinom vzreje obstajajo, podpira jih tudi stroka. Društvo AETP je maja začelo kampanjo »Slovenija proti kletkam«. Zahtevajo zakonodajno prepoved reje v kletkah in postopen prehod na načine vzreje, kjer je dobrobit živali na prvem mestu. To po raziskavi Eurobarometra podpira tudi več kot 90 odstotkov državljanov, pa tudi vse več živinorejcev, ugotavljajo v društvu. Več o tem perečem vprašanju je Lei Širok za oddajo Aktualno povedal predsednik društva AETP Samo Curk.
Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri pa je stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Dve tretjini vode zagotavljajo iz Rižane, ostalo iz Kraškega in Istrskega vodovoda. Več pa v pogovoru z direktorjem Rižanskega vodovoda, Martinom Pregljem.
Velik požar, ki je v četrtek izbruhnil na Krasu, so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen. Ogenj sicer še ni pogašen, a je pod nadzorom. Na Kras so se vrnili gasilci ki so pred 2 letoma že gasili najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije. V Škrbini dogajanje spremljata Vesna Potóčar Godnič in Mateja Grebenják.
Dan po obsežnem požaru v Portorožu si danes pogorišče ogledujejo kriminalisti in forenziki. Dostop do notranjosti kompleksa je sicer omejen zaradi nevarnosti. Tudi okolica objekta je ograjena, prehod v tem delu turističnega mesta pa omejen. Preverili smo, kako to vpliva na turistični utrip in kakšne načrte ima lastnik. Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov