Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade
“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.”
Potem so se stvari zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.
“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”
Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”
“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”
“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.”
Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”
Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”
Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.
Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’ bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”
Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.
Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si dajejo medsebojno pomoč in podporo.
Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa« bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade
“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.”
Potem so se stvari zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.
“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”
Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”
“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”
“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.”
Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”
Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”
Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.
Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’ bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”
Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.
Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si dajejo medsebojno pomoč in podporo.
Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa« bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.
Če bi ga srečali na cesti, bi se vam zdel čisto običajen moški. “Pri Marfanovem sindromu lahko govorimo o prikriti invalidnosti. Navzven se nam ne vidi, da smo bolni, znotraj pa je vse narobe, saj je prizadeto vezivno tkivo, ki je po celem telesu,” pravi Simon Petrovčič, ki so mu diagnozo za Marfanov sindrom postavili ravno v obdobju, ko se je začel osamosvajati. ”Moje ambicije so bile visoke, zanimala me je mednarodna ekonomija – vedno sem si želel voditi neko podjetje, želel sem imeti srečne zaposlene.” Zaradi bolezni pa je zdaj – pri 37 letih – invalidsko upokojen, vendar to ne pomeni, da ga je bolezen omejila pri načrtih za prihodnost in da je zaprt med štirimi stenami. O bolezni odkrito govori, vodi društvo Marfanovih bolnikov in pravi, da je bolezen nekako zanj pravzaprav darilo.
Ker se ideje devetletke, ki je obetala zgodnejši, a zato veliko prijaznejši vstop v obvezno šolanje, v praksi iz leta v leto manj uresničujejo, starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Obstaja res bistvena razlika med zrelostjo fantkov in punčk? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo "dodatno leto otroštva" in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem sta pred časom svetovali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Ker se s tem vprašanjem prav zdaj ubada kar nekaj staršev, odgovore v Ambulanti 202 ponovno ponujamo v premislek.
Zdravljenje številnih vrst raka je vse učinkovitejše, nekatere postajajo skorajda kronična bolezen. Pet let po odkritju najpogostejšega raka pri ženskah, raka dojk, živi več kot 85 odstotkov bolnic, pri najpogostejšem raku moških, raku prostate, pa to število že presega 90%. Pri nekaterih vrstah raka pa kljub napredku medicine izjemno nizka stopnja preživetja ostaja stalnica že desetletja. Tak je tudi rak trebušne slinavke, pri katerem bolniki po diagnozi v povprečju živijo le nekaj mesecev, pet let po diagnozi pa živi manj kot pet odstotkov obolelih. Zato pred Svetovnim dnevom raka opozarjamo prav na to, 10. najpogostejšo vrsto raka pri nas. Bitko z njim pri nas v povprečju izgubi vsak dan vsaj en bolnik.
Po medicinski definiciji je človeško telo podhlajeno takrat, ko se njegovo "jedro", torej najpomembnejši organi, shladi na 35 stopinj. Za to pa še zdaleč niso potrebne polarne temperature zraka, človek se lahko usodno ohladi že pri stopinjah precej nad ničlo, celo v neogrevanih stanovanjih. Kljub temu pa ekstremna podhladitev lahko celo reši življenje. Kako je to mogoče, kaj se med podhladitvijo dogaja v telesu in kako podhlajeni osebi pravilno pomagati izveste v tokratni Ambulanti 202.
Novosti, ki naj bi pripomogle k temeljitemu čiščenju čakalnih seznamov in s tem k skrajševanju ponekod že kritično dolgih čakalnih dob, je v Ambulanti 202 predstavila mag. Katarina Kralj z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje.
Primer okužbe odrasle osebe z ošpicami pred dnevi je opozoril, da tudi odrasla populacija ni imuna na otroške bolezni. Koliko in kako dolgo morebitno nas cepljenje v mladosti sploh še ščiti, kako lahko svojo odpornost preverimo in kdaj je smiselno ponovno cepljenje, je povedala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Vsak, ampak vsak ponedeljek sem začenjala s hujšanjem," svoj dolgoletni boj s kilogrami opisuje Tamara Božić, "večkrat mi je uspelo zelo shujšati, tudi do 30 kilogramov, vsakič sem se zredila nazaj. Prelomnica je bila, ko je tehtnica pokazala 149.8 kilograma, ko nisem mogla prehoditi niti nekaj stopnic več in ko si zaradi debelosti nisem več mogla sama obrisati zadnjice. Takrat sem se prvič resno vprašala, ali res želim umreti ali končati na vozičku in kaj sploh imajo od mene moji bližnji?"
Vse leto smo ob četrtkih opozarjali na pomembne zdravstvene teme in osebne zgodbe tistih, ki jim je bolezen pomembno vplivala na življenje: pet oddaj je med vsemi poželo največ zanimanja.
Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje, odnesejo službene obveznosti in prinesejo praznino, ko rahljajo odnose, poglobijo tesnobo in odpirajo rane. Ko jih težko pričakujemo in komaj čakamo, da minejo.
Strokovnjaki opažajo, da je debelost tako med otroci kot odraslimi vedno bolj razširjena saj imamo slabe prehranske navade, gibamo pa se tudi manj kot včasih. Nezdrav življenjski slog in z njim povezana debelost povzroča tudi vse bolj pogoste motnje presnove torej metabolni ali metabolični sindrom. Te pa pomenijo velika tveganja za razvoj resnih zdravstvenih težav od bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, možganske kapi do raka.
Vsej pestrosti ponudbe mamil neštetih vrst in oblik navkljub, je alkohol še vedno najljubša droga slovenskega naroda. Tudi podatek, da vsako leto neposredno zaradi pitja alkohola umre na stotine ljudi , ne zaleže: uradno zabeležena količina popitega alkohola v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, alkohol pa je prav letos znova dobil celoletno vstopnico tudi na športna prizorišča.
V mrzlih dneh in tik pred hrupnim veselim decembrom moramo še bolj kot navadno skrbeti za svoja ušesa in sluh. Če je morda zvončkljanje in pokanje okoli nas v tem delu leta neizogibno, pa večina zvonjenje, šumenje in pokanje v ušesih podcenjuje. Saj poznate šaljivo uganko: povej mi, v katerem ušesu mi zvoni?
Moški težje priznajo zdravstvene težave od žensk. Onkološko društvo OnkoMan želi med drugim moške spodbuditi k pravočasnemu obisku zdravnika
“Kar nekaj let potrebuješ da sploh dojameš, kako številne omejitve v življenje prinaša taka poškodba, še sedaj pa nisem prepričan, da sem jo zares sprejel” deset let po prometni nesreči, po kateri je postal tetraplegik, opisuje 27 letni Aleš Kramolc.
Smrt nas vedno globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je že za odraslega naporno, kaj šele za otroka, ki težko razume zakaj nekoga ni več med nami, še manj pa se zaveda kaj je žalovanje in kako poteka. Kako se s smrtjo torej soočajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamo, da ne bi postali pozabljeni žalovalci, ki bi posledice nedopuščenega žalovanja na svoj način nosili vse življenje. Mateja Brežan se je pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic.
Po navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36 celih osem stopinje Celzija, vendar ni čisto tako
Ljudje se morajo v želji po zdravju prebijati skozi množico nepreverjenih, zavajajočih, nasprotujočih si, tudi komercialnih informacij. Odslej bo v pomoč Nacionalni portal o hrani in prehrani, kjer bodo objavljene le skrbno preverjene, strokovne in nepristranske informacije. Eden od soavtorjev, prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Tudi letos se Val 202 kot medijski partner pridružuje Evropskemu dnevu oživljanja, ki bo letos med drugim odpiral vprašanja o tem, zakaj tako zelo malo očividcev sploh skuša pomagati človeku s srčnim zastojem in kako v tako usodnih trenutkih premagati hromeči strah.
V Sloveniji vsako leto zboli za rakom dojk skoraj 1300 žensk in približno deset moških. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, a če ga odkrijemo dovolj zgodaj, imamo velike možnosti, da ozdravimo. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je ključno tudi takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje in zagotavljanje kakovostnega življenja po njem. O psiho-socialni podpori med zdravljenjem in po njem, o potrebah bolnic po vrnitvi v vsakdanje tirnice življenja in možnostih, ki jih imajo ženske za celovito, osebi prilagojeno obravnavo v Ambulanti 202.
Jakob Škantelj se je rodil popolnoma zdrav, pri letu in pol pa se je poškodoval v prometni nesreči. Takrat so spregledali hematom, ki je prekinil komunikacijo živcev v hrbtenjači in tako je Jakob postal tetraplegik. Drugačnega življenja kot na vozičku ne pozna, življenje pa vseeno dojema kot darilo in se vključuje v družbo. Je podiplomski študent fakultete za družbene vede in pedagoške fakultete, dejaven športnik v bocci oziroma balinanju, želi si tudi uvrstitve na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Jakob Škantelj je govoril o tem, kako poteka njegov dan, o ljubezni do psa, potovanj in o tem, da si življenja brez športa ne predstavlja.
Neveljaven email naslov