Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade
“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.”
Potem so se stvari zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.
“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”
Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”
“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”
“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.”
Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”
Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”
Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.
Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’ bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”
Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.
Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si dajejo medsebojno pomoč in podporo.
Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa« bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade
“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.”
Potem so se stvari zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.
“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”
Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”
“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”
“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.”
Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”
Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”
Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.
Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’ bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”
Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.
Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si dajejo medsebojno pomoč in podporo.
Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa« bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov