Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.

Pri tridesetih letih je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami

Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.

“Nisem se mogla spomniti njenega imena, nikakor. Pretreslo me je, vso noč sem premišljevala, pa ni šlo. Še zdaj, skoraj 20 let pozneje, o tem težko govorim. Takrat šele dojameš, kakšne omejitve v življenje je prinesla kap, koliko se spremeni vsakdanje življenje in kako naporno je to za vse, tudi za družino,” pravi Lara Slivnik, ki še zmeraj občuti nekaj posledic kapi predvsem pri gibanju, ji je pa uspelo doktorirati in ohraniti redno zaposlitev.

Z zdravim načinom življenja bi bilo številne možganske kapi mogoče preprečiti, kljub temu pa zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo število obolelih še povečevalo. Ker hitra zdravniška pomoč lahko namreč močno omili posledice kapi, je zelo pomembno, da znamo prepoznati prve znake kapi in takoj poiščemo pomoč. Zato je vsako pomlad mesec maj namenjen ozaveščanju o možganski kapi in premisleku, kako živeti z njenimi epidemičnimi razsežnostmi. Tudi zato bo prihodnji teden Evropsko združenje za možgansko kap v Evropskem parlamentu predstavilo “Akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi”, slovensko združenje bolnikov pa bo ta dan ob pomoči bolnikov in strokovnjakov o življenju po možganski kapi ozaveščalo tudi slovensko javnost.

Številne informacije o možganski kapi najdete tudi na spletu, na primer na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.