Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glasba, inovacija in haptični inštrumenti

25.11.2016

Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.

Elektroakustična glasba je v 20. stoletju postala gibalo inovacij v glasbi. A v njenem pojavu tiči nelagodje – glasba, ki je prinesla neposredno ustvarjanje z zvoki, neomejeno zvočno fantazijo, je z vpeljavo novih orodij, strojne in programske opreme hkrati zarezala med glasbo in glasbenikovo telo. Haptični inštrumenti v zadnjih letih premeščajo to zarezo, sodobni glasbi in njeni inovativnosti vračajo telesnost. Razvoju takšnih zvočnih vmesnikov se posveča tudi Miha Ciglar,

Miha Ciglar je zvočni umetnik, ustvarjalec elektronske eksperimentalne glasbe in inovator na polju zvočnih tehnologij. Začel je kot saksofonist, študiral jazzovski saksofon v Gradcu, potem pa tam vpisal študij zvočnega inženiringa. Od leta 2009 z Inštitutom za raziskovanje zvočnih umetnosti IRZU in festivalom EarZoom z gosti iz tujine odpira povezave med glasbenim ustvarjanjem in novimi tehnologijami. Zadnja leta vstopaš na to polje še s podjetjem Ultrasonic Audio Technologies.

Razvija orodja, ki koristijo ultrazvočna valovanja, s pomočjo usmerjenih ultrazvočnih virov pa nove haptične vmesnike ustvarja tudi ena od gostujočih umetnic, ki jo je Miha Ciglar večkrat povabil na dogodke IRZU – Aisen Caro Chacin. Tudi ona ima dvojno ozadje v umetnosti in raziskovanju, sprva je bila kiparka, zdaj končuje doktorat s področja človeške informatike. Njo in še enega gosta zadnjega cikla koncertov in predavanj IRZU Diema Schwarza z znamenitega pariškega raziskovalnega centra IRCAM smo prav tako povabili k pogovoru o njunih haptičnih tehnologijah.

Vsi imamo pri sebi haptične tehnologije, ki pa so omejene – telefon lahko nastavimo na tih način in ob klicu samo vibrira. A naš dotik je neverjetno bogatejši in ne zazna le tresenja, ampak tudi natančen pritisk in še kaj. Že v žogici, ki jo stiskamo v roki, je veliko več podatkov o dotiku, kot pa jih izkoriščajo komercialne tehnologije. Haptiki so tehnologija  v hitrem razvoju.

Aisen Caro Chacin

Diemo Schwartz, glasbenik, improvizator, ustvarjalec žive elektroakustične glasbe in raziskovalec na pariškem IRCAMu, centru glasbeno-akustičnih raziskav, pa je v povezovanje zvoka in taktilnosti prišel iz svoje glasbene izkušnje.

Želel sem si glasbila, ki bi bila bolj izrazna, kot pa premikanje miške ali udarjanje po tipkah. Sem tolkalec, igram bobne in raba površin je bila nekaj naravnega – vsi bobnarji ves čas tolčemo po mizah. Ko sem združil bobnanje po mizah z bogatim svetom digitalne sinteze zvoka, je bilo kot bi odkril sveti gral. Tu je bila intimnost dotika in pestrost zvoka.

Diemo Schwarz

Miha Ciglar je IRZU pred osmimi leti zagnal z namenom razvijanja, umetniškega predstavljanja novih zvočnih tehnologij in praks, ter tudi z namenom izobraževanja. Danes se kaže vse večja potreba po povezovanju znanosti in umetnosti, kar pogosto sproža nepričakovane, pogosto aplikativne rezultate. Aisen Caro Chacin opozarja, da sta umetnost in znanost nekoč bili nekaj zelo podobnega, skozi čas pa se je zavedanje o njunem skupnem jedru izgubilo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Glasba, inovacija in haptični inštrumenti

25.11.2016

Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.

Elektroakustična glasba je v 20. stoletju postala gibalo inovacij v glasbi. A v njenem pojavu tiči nelagodje – glasba, ki je prinesla neposredno ustvarjanje z zvoki, neomejeno zvočno fantazijo, je z vpeljavo novih orodij, strojne in programske opreme hkrati zarezala med glasbo in glasbenikovo telo. Haptični inštrumenti v zadnjih letih premeščajo to zarezo, sodobni glasbi in njeni inovativnosti vračajo telesnost. Razvoju takšnih zvočnih vmesnikov se posveča tudi Miha Ciglar,

Miha Ciglar je zvočni umetnik, ustvarjalec elektronske eksperimentalne glasbe in inovator na polju zvočnih tehnologij. Začel je kot saksofonist, študiral jazzovski saksofon v Gradcu, potem pa tam vpisal študij zvočnega inženiringa. Od leta 2009 z Inštitutom za raziskovanje zvočnih umetnosti IRZU in festivalom EarZoom z gosti iz tujine odpira povezave med glasbenim ustvarjanjem in novimi tehnologijami. Zadnja leta vstopaš na to polje še s podjetjem Ultrasonic Audio Technologies.

Razvija orodja, ki koristijo ultrazvočna valovanja, s pomočjo usmerjenih ultrazvočnih virov pa nove haptične vmesnike ustvarja tudi ena od gostujočih umetnic, ki jo je Miha Ciglar večkrat povabil na dogodke IRZU – Aisen Caro Chacin. Tudi ona ima dvojno ozadje v umetnosti in raziskovanju, sprva je bila kiparka, zdaj končuje doktorat s področja človeške informatike. Njo in še enega gosta zadnjega cikla koncertov in predavanj IRZU Diema Schwarza z znamenitega pariškega raziskovalnega centra IRCAM smo prav tako povabili k pogovoru o njunih haptičnih tehnologijah.

Vsi imamo pri sebi haptične tehnologije, ki pa so omejene – telefon lahko nastavimo na tih način in ob klicu samo vibrira. A naš dotik je neverjetno bogatejši in ne zazna le tresenja, ampak tudi natančen pritisk in še kaj. Že v žogici, ki jo stiskamo v roki, je veliko več podatkov o dotiku, kot pa jih izkoriščajo komercialne tehnologije. Haptiki so tehnologija  v hitrem razvoju.

Aisen Caro Chacin

Diemo Schwartz, glasbenik, improvizator, ustvarjalec žive elektroakustične glasbe in raziskovalec na pariškem IRCAMu, centru glasbeno-akustičnih raziskav, pa je v povezovanje zvoka in taktilnosti prišel iz svoje glasbene izkušnje.

Želel sem si glasbila, ki bi bila bolj izrazna, kot pa premikanje miške ali udarjanje po tipkah. Sem tolkalec, igram bobne in raba površin je bila nekaj naravnega – vsi bobnarji ves čas tolčemo po mizah. Ko sem združil bobnanje po mizah z bogatim svetom digitalne sinteze zvoka, je bilo kot bi odkril sveti gral. Tu je bila intimnost dotika in pestrost zvoka.

Diemo Schwarz

Miha Ciglar je IRZU pred osmimi leti zagnal z namenom razvijanja, umetniškega predstavljanja novih zvočnih tehnologij in praks, ter tudi z namenom izobraževanja. Danes se kaže vse večja potreba po povezovanju znanosti in umetnosti, kar pogosto sproža nepričakovane, pogosto aplikativne rezultate. Aisen Caro Chacin opozarja, da sta umetnost in znanost nekoč bili nekaj zelo podobnega, skozi čas pa se je zavedanje o njunem skupnem jedru izgubilo.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov