Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glasba, inovacija in haptični inštrumenti

25.11.2016

Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.

Elektroakustična glasba je v 20. stoletju postala gibalo inovacij v glasbi. A v njenem pojavu tiči nelagodje – glasba, ki je prinesla neposredno ustvarjanje z zvoki, neomejeno zvočno fantazijo, je z vpeljavo novih orodij, strojne in programske opreme hkrati zarezala med glasbo in glasbenikovo telo. Haptični inštrumenti v zadnjih letih premeščajo to zarezo, sodobni glasbi in njeni inovativnosti vračajo telesnost. Razvoju takšnih zvočnih vmesnikov se posveča tudi Miha Ciglar,

Miha Ciglar je zvočni umetnik, ustvarjalec elektronske eksperimentalne glasbe in inovator na polju zvočnih tehnologij. Začel je kot saksofonist, študiral jazzovski saksofon v Gradcu, potem pa tam vpisal študij zvočnega inženiringa. Od leta 2009 z Inštitutom za raziskovanje zvočnih umetnosti IRZU in festivalom EarZoom z gosti iz tujine odpira povezave med glasbenim ustvarjanjem in novimi tehnologijami. Zadnja leta vstopaš na to polje še s podjetjem Ultrasonic Audio Technologies.

Razvija orodja, ki koristijo ultrazvočna valovanja, s pomočjo usmerjenih ultrazvočnih virov pa nove haptične vmesnike ustvarja tudi ena od gostujočih umetnic, ki jo je Miha Ciglar večkrat povabil na dogodke IRZU – Aisen Caro Chacin. Tudi ona ima dvojno ozadje v umetnosti in raziskovanju, sprva je bila kiparka, zdaj končuje doktorat s področja človeške informatike. Njo in še enega gosta zadnjega cikla koncertov in predavanj IRZU Diema Schwarza z znamenitega pariškega raziskovalnega centra IRCAM smo prav tako povabili k pogovoru o njunih haptičnih tehnologijah.

Vsi imamo pri sebi haptične tehnologije, ki pa so omejene – telefon lahko nastavimo na tih način in ob klicu samo vibrira. A naš dotik je neverjetno bogatejši in ne zazna le tresenja, ampak tudi natančen pritisk in še kaj. Že v žogici, ki jo stiskamo v roki, je veliko več podatkov o dotiku, kot pa jih izkoriščajo komercialne tehnologije. Haptiki so tehnologija  v hitrem razvoju.

Aisen Caro Chacin

Diemo Schwartz, glasbenik, improvizator, ustvarjalec žive elektroakustične glasbe in raziskovalec na pariškem IRCAMu, centru glasbeno-akustičnih raziskav, pa je v povezovanje zvoka in taktilnosti prišel iz svoje glasbene izkušnje.

Želel sem si glasbila, ki bi bila bolj izrazna, kot pa premikanje miške ali udarjanje po tipkah. Sem tolkalec, igram bobne in raba površin je bila nekaj naravnega – vsi bobnarji ves čas tolčemo po mizah. Ko sem združil bobnanje po mizah z bogatim svetom digitalne sinteze zvoka, je bilo kot bi odkril sveti gral. Tu je bila intimnost dotika in pestrost zvoka.

Diemo Schwarz

Miha Ciglar je IRZU pred osmimi leti zagnal z namenom razvijanja, umetniškega predstavljanja novih zvočnih tehnologij in praks, ter tudi z namenom izobraževanja. Danes se kaže vse večja potreba po povezovanju znanosti in umetnosti, kar pogosto sproža nepričakovane, pogosto aplikativne rezultate. Aisen Caro Chacin opozarja, da sta umetnost in znanost nekoč bili nekaj zelo podobnega, skozi čas pa se je zavedanje o njunem skupnem jedru izgubilo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Glasba, inovacija in haptični inštrumenti

25.11.2016

Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.

Elektroakustična glasba je v 20. stoletju postala gibalo inovacij v glasbi. A v njenem pojavu tiči nelagodje – glasba, ki je prinesla neposredno ustvarjanje z zvoki, neomejeno zvočno fantazijo, je z vpeljavo novih orodij, strojne in programske opreme hkrati zarezala med glasbo in glasbenikovo telo. Haptični inštrumenti v zadnjih letih premeščajo to zarezo, sodobni glasbi in njeni inovativnosti vračajo telesnost. Razvoju takšnih zvočnih vmesnikov se posveča tudi Miha Ciglar,

Miha Ciglar je zvočni umetnik, ustvarjalec elektronske eksperimentalne glasbe in inovator na polju zvočnih tehnologij. Začel je kot saksofonist, študiral jazzovski saksofon v Gradcu, potem pa tam vpisal študij zvočnega inženiringa. Od leta 2009 z Inštitutom za raziskovanje zvočnih umetnosti IRZU in festivalom EarZoom z gosti iz tujine odpira povezave med glasbenim ustvarjanjem in novimi tehnologijami. Zadnja leta vstopaš na to polje še s podjetjem Ultrasonic Audio Technologies.

Razvija orodja, ki koristijo ultrazvočna valovanja, s pomočjo usmerjenih ultrazvočnih virov pa nove haptične vmesnike ustvarja tudi ena od gostujočih umetnic, ki jo je Miha Ciglar večkrat povabil na dogodke IRZU – Aisen Caro Chacin. Tudi ona ima dvojno ozadje v umetnosti in raziskovanju, sprva je bila kiparka, zdaj končuje doktorat s področja človeške informatike. Njo in še enega gosta zadnjega cikla koncertov in predavanj IRZU Diema Schwarza z znamenitega pariškega raziskovalnega centra IRCAM smo prav tako povabili k pogovoru o njunih haptičnih tehnologijah.

Vsi imamo pri sebi haptične tehnologije, ki pa so omejene – telefon lahko nastavimo na tih način in ob klicu samo vibrira. A naš dotik je neverjetno bogatejši in ne zazna le tresenja, ampak tudi natančen pritisk in še kaj. Že v žogici, ki jo stiskamo v roki, je veliko več podatkov o dotiku, kot pa jih izkoriščajo komercialne tehnologije. Haptiki so tehnologija  v hitrem razvoju.

Aisen Caro Chacin

Diemo Schwartz, glasbenik, improvizator, ustvarjalec žive elektroakustične glasbe in raziskovalec na pariškem IRCAMu, centru glasbeno-akustičnih raziskav, pa je v povezovanje zvoka in taktilnosti prišel iz svoje glasbene izkušnje.

Želel sem si glasbila, ki bi bila bolj izrazna, kot pa premikanje miške ali udarjanje po tipkah. Sem tolkalec, igram bobne in raba površin je bila nekaj naravnega – vsi bobnarji ves čas tolčemo po mizah. Ko sem združil bobnanje po mizah z bogatim svetom digitalne sinteze zvoka, je bilo kot bi odkril sveti gral. Tu je bila intimnost dotika in pestrost zvoka.

Diemo Schwarz

Miha Ciglar je IRZU pred osmimi leti zagnal z namenom razvijanja, umetniškega predstavljanja novih zvočnih tehnologij in praks, ter tudi z namenom izobraževanja. Danes se kaže vse večja potreba po povezovanju znanosti in umetnosti, kar pogosto sproža nepričakovane, pogosto aplikativne rezultate. Aisen Caro Chacin opozarja, da sta umetnost in znanost nekoč bili nekaj zelo podobnega, skozi čas pa se je zavedanje o njunem skupnem jedru izgubilo.


06.04.2022

Oskarji in Coda

V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.


04.04.2022

Umrl je Emerik Bernard

Vsebine Programa Ars


01.04.2022

Laibach Kunst

Vsebine Programa Ars


31.03.2022

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje"

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Oskarji

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Letošnja podelitev oskarjev je pokazala moč televizije v živo, tako v dobrem kot v slabem smislu

Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.


25.03.2022

Oskarjevska vročica

Vsebine Programa Ars


23.03.2022

Onkraj objektiva

Vsebine Programa Ars


Stran 27 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov