Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov