Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov