Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov