Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov