Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov