Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov