Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije.
Poezija se je zaradi epidemije preselila na splet.
Današnji dan ni le prvi pomladni dan, temveč tudi svetovni dan poezije. Običajno bi vas na ta dan opozarjali in poročali o raznih pesniških dogodkih po Sloveniji, a tokrat je drugače: poezija se je zaradi nastalih razmer preselila na splet, a se zato v svojem bistvu ni spremenila.
očka
kako da potoki ponoči
ne spijo
To je zadnja pesem iz postumno izdane pesniške zbirke Tisoči krotkih oči Jureta Detele. Pesem je eden od lepših in boljših prikazov tega, kako nas lahko poezija sili, da ponovno premislimo ne samo to, kar govorimo, temveč tudi to, kako dojemamo sebe, druge, družbo, cel svet. Bistvo poezije je namreč tudi v tem, da ne odgovarja na vprašanja, poezija zastavlja vprašanja, poezija misli vprašanja na način, ki ni konvencionalen, a je vsekakor občečloveški. Poezija ni nad ali pod, poezija je v čoveku, v svetu. In svet, v katerm smo, je zdaj zelo drugačen. Zato je drugačen tudi svetovni dan poezije – takšen, kakršnega si ni nihče predstavljal od UNESCOVE razglasitve leta 1999. Ne bo nobenih javnih pesniški nastopov, ki bi slavila poezijo in ki bi z njimi poezija priborila malo vidnješe mesto v družbi in v medijih. Poezija je na ta dan pristala na spletu, predvsem na družabnih omrežjih: še vedno je živa, njena moč in veličina ne pojenjata. A poudarek znotraj praznovanja letošnjega svetovega dneva poezije je potrebno usmeriti na pesnice in pesnike, na njihov slab socialni in še slabši finančni polažaj, v katerega jih je pahnila nastala situacija.
Ob svetovnem dnevu poezije.
Poezija se je zaradi epidemije preselila na splet.
Današnji dan ni le prvi pomladni dan, temveč tudi svetovni dan poezije. Običajno bi vas na ta dan opozarjali in poročali o raznih pesniških dogodkih po Sloveniji, a tokrat je drugače: poezija se je zaradi nastalih razmer preselila na splet, a se zato v svojem bistvu ni spremenila.
očka
kako da potoki ponoči
ne spijo
To je zadnja pesem iz postumno izdane pesniške zbirke Tisoči krotkih oči Jureta Detele. Pesem je eden od lepših in boljših prikazov tega, kako nas lahko poezija sili, da ponovno premislimo ne samo to, kar govorimo, temveč tudi to, kako dojemamo sebe, druge, družbo, cel svet. Bistvo poezije je namreč tudi v tem, da ne odgovarja na vprašanja, poezija zastavlja vprašanja, poezija misli vprašanja na način, ki ni konvencionalen, a je vsekakor občečloveški. Poezija ni nad ali pod, poezija je v čoveku, v svetu. In svet, v katerm smo, je zdaj zelo drugačen. Zato je drugačen tudi svetovni dan poezije – takšen, kakršnega si ni nihče predstavljal od UNESCOVE razglasitve leta 1999. Ne bo nobenih javnih pesniški nastopov, ki bi slavila poezijo in ki bi z njimi poezija priborila malo vidnješe mesto v družbi in v medijih. Poezija je na ta dan pristala na spletu, predvsem na družabnih omrežjih: še vedno je živa, njena moč in veličina ne pojenjata. A poudarek znotraj praznovanja letošnjega svetovega dneva poezije je potrebno usmeriti na pesnice in pesnike, na njihov slab socialni in še slabši finančni polažaj, v katerega jih je pahnila nastala situacija.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov