Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov