Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov