Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov