Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Posebnemu tveganju so v obdobju omejitvenih ukrepov izpostavljene nevladne organizacije, ki delujejo v mednarodnem okolju.
Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine; po ocenah jih četrtina živi pod pragom revščine. Njihovi prihodki so odvisni od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezani so z dogajanjem na trgu in povpraševanjem po storitvah, ki jih nudijo. Njihovo srednjeročno načrtovanje je zdaj pod velikim vprašajem, zato potrebujejo natančnejša navodila in načrt. Neznank je veliko.
Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:
V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov