Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


15.02.2021

In memoriam: Nevenka Koprivšek

Vsebine Programa Ars


13.02.2021

Valentinovo v duhu Romea in Julije

Vsebine Programa Ars


12.02.2021

In memoriam - Jean-Claude Carriere

Vsebine Programa Ars


12.02.2021

In memoriam - Christopher Plummer

Vsebine Programa Ars


12.02.2021

Rüdiger Safranski: Zlo ali drama svobode

Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.


12.02.2021

Razstava Arhitektura inventura

Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.


12.02.2021

Nova tedenska oddaja B-AIR Zvočenja

Vsebine Programa Ars


10.02.2021

Fotografije iz zbirke Umetnostne galerije Maribor

Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.


07.02.2021

PREŠERNOVA PROSLAVA 2021

Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:


07.02.2021

Proslava ob kulturnem prazniku: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - Up budi!

Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.


06.02.2021

Zoran Jankovič ob kulturnem prazniku 2021

Vsebine Programa Ars


05.02.2021

Rotterdamski filmski festival

Vsebine Programa Ars


05.02.2021

Nastaja novi film Marka Šantića

Vsebine Programa Ars


04.02.2021

Carlos Pascual: Nezakonita melanholija

Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija


04.02.2021

NUK pridobil rokopis Prešernove balade

Vsebine Programa Ars


05.02.2021

Dekameron C-19 je dobil nadaljevanje

Vsebine Programa Ars


Stran 58 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov