Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


21.12.2020

Dolga Noč kratkih filmov

Vsebine Programa Ars


20.12.2020

Koncert iz Stockholma, Švedska

Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.


20.12.2020

Koncert iz Rige, Latvija

Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.


20.12.2020

Koncert iz Kölna, Nemčija

V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.


20.12.2020

Koncert iz Helsinkov, Finska

Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.


20.12.2020

Brane Senegačnik o liriki

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Neologizem leta 2020 je wuhobran

Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.


18.12.2020

Razglasitev nosilca naziva EPK

Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.


18.12.2020

Evropske filmske nagrade 2020

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Umrl je Ivan Marinček-Žan

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


17.12.2020

Nodierove nagrade 2020 posvečene stripu

Vsebine Programa Ars


16.12.2020

Zapustil nas je Ivan Marinček

Vsebine Programa Ars


12.12.2020

Smole: Antigona (odlomek)

Vsebine Programa Ars


Stran 62 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov