Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov