Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
Počastitev prejemnikov najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. Režiserka proslave ob slovenskem kulturnem prazniku je Katja Pegan.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Kultura pomeni pojem, ki opisuje tkanje občih človeških doživetij, načina življenja, vrednot in simbolov posameznika v odnosu do narave, okolja, drugega bitja in skupnosti. Slovenska kultura, dobrina, katere izročilo obhajamo, v pletivu skupnosti izraža celostno oblikovani narodni značaj, razumevanje sveta in ravnanj. Slovenci lastno državo dojemamo kot tujca, do katerega smo nezaupljivi, podcenjujoči, kot tujca, ki ga je dobro izrabiti oziroma ogoljufati. Politično kulturo zaupamo lastni nevidnosti, ki je udejanjan strah pred posledicami namišljenih sankcij vsemogočnega, tujega velikega drugega, ter kot tesnobna stiska vznemirja življenju lastne občutke v varno strašilo groze pred vsakodnevnimi pritiski, ki posledično vodijo do izbranega izginotja. Neopazen najlaže preživiš, zato dvig glave bližnjega pomeni lastno izpostavljanje in vznik zavisti do njegovega morebitnega uspeha. Slovenski značaj tako najraje časti nabirek tujega perja, s katerim se lahko varno okiti, in podcenjuje vse, kar izhaja iz vztrajnega dela naprednih posameznikov lastnega naroda. Zato zmore zgolj pomilovati smrtne skorje svoje dediščine in zanemarja vztrajnost glasnikov sedanjosti življenja. Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa.
Društvo Asociacija - društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšen je zanje kulturni praznik, premišljuje strokovna sodelavka društva Polona Torkar.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes na ogled razstava del Metke Krašovec, h kateri pa so pristopili na malo drugačen način – pripravil jo je namreč karizmatični igralec Radko Polič - Rac. Razstava prinaša izbor del iz donacije Metke Krašovec Narodni galeriji leta 2016, osredotočili so se na njena manj znana dela. Metka Krašovec se je sicer v širši spomin zasidrala predvsem z dvema cikloma – zgodnjimi rdečimi podobami arhitektur in pa poznejšimi veliki slikami v modrino potopljenih angleskih obrazov. V Narodni galeriji pa so na ogled predvsem njene risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki. Prav te so bile najbolj blizu pesniku Tomažu Šalamunu, ki je bil njen življenjski in ustvarjalni sopotnik. Ustvarjalni dialog vzpostavlja tudi razstava, saj so likovna dela pospremili s Šalamunovimi pesmimi. Oboje je izbral Radko Polič Rac, ki so ga povabili zaradi zapisa v avtobiografiji, kjer opisuje pripravo nastopa ob pesnikovi sedemdesetletnici. 42 risb in eno sliko spremljajo tudi posnetki Poličevih interpretacij Šalamunovih pesmi, pesmi in risbe pa je izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka. Čeprav slik in risb Metke Krašovec morda v Narodni galeriji ne bi pričakovali, je ta donacija za njih neprecenljivo darilo, pa tudi velika odgovornost, še pove Barbara Jaki ob razstavi, ki bo do 8. maja kaljedoskopsko prepletala delo treh sijajnih umetnikov.
Mednarodni dan spomina na holokavst ob 77. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz je dan, ko svet za hip zastane in zajame sapo. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo odpeljanih vsaj 3.082 ljudi iz Slovenije. Kraj smrti je izstopal po tem, da so taboriščnike fotografirali, pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer so pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov poslanih leta 1942.
"Naše poslanstvo je oživljanje zgodovinskih knjig za otroke", piše na spletni strani velikega ameriškega poznavalca pravljic Jacka Zipesa. Po predstavitvi pred dnevi v New Jerseyju so zdaj še v Minneapolisu, kjer Zipes živi kot upokojeni častni profesor Univerze v Minnesoti, predstavili knjigo, ki velja za kultno delo književnosti za otroke. A dunajski Jud Felix Salten je Bambija kot prispodobo življenja manjšine napisal za odrasle in z drugačnim sporočilom, kot ga svet pozna v priredbi Walta Disneyja. Novi prevod Jacka Zipesa je zvest izvirniku, knjiga ima zato tudi naslov "Izvirni Bambi – Zgodbe o življenju v gozdu". Knjigo, ki jo Zipes razume kot nekakšno slutnjo holokavsta, žrtev katerega se spominjamo 27. januarja, je ilustrirala slovenska umetnica Alenka Sottler. Poseben podvig je, ko Američanom, prepojenim z Disneyjevimi podobami, ob stoletnici izida izvirnega Bambija, poveste, da so živeli v zmoti. Nekateri bodo sicer dejali, da je izidu botrovalo predvsem dejstvo, da so avtorske pravice družbe Disney izzvenele in je Bambi z letošnjim januarjem v ZDA vstopil v javno domeno. Ampak Jacku Zipesu so že pred časom ponujali projekt, ki ga je sprva zavračal, nato pa se je poglobil vanj, spoznal ozadje in zaradi tega dojel izziv. Angleški prevod Whittakerja Chambersa iz leta 1928 ni upošteval vseh ravni jezika, v katerem je Felix Salten leta 1923 napisal Bambija, Walt Disney pa je iz zgodbe povlekel le eno razsežnost, namreč gozd in živalski svet. S tem je sicer pozornost rodov otrok usmeril na naravo, a obenem zamolčal pomembno sporočilo, ki zadeva človeško družbo. Jack Zipes meni, da je šlo pri adaptaciji, na podlagi katere so nastali Disneyjeve knjige in film za otroke, nekaj narobe: "Pravzaprav je zastrupil izvirnik. Seveda ga je mogoče interpretirati na različne načine. Mislim pa, da gre za zgodbo o manjšinah. Ni tako bistveno, ali je to judovska, afroameriška ali katera druga skupina, predvsem je pomembno spoznanje, kako težko je živeti v svetu, v katerega si se rodil za to, da te bodo ubili. Če se posameznik ne prilagodi in se zlije z družbo, lahko postane žrtev in tvega smrt. Živimo namreč v svetu, v katerem človeških življenj ne jemljemo resno." Zipes meni, da je Bambi Felix Salten sam. Salten – njegovo pravo ime je Siegmund Salzmann – je spremenil ime, kot Jud iz revne družine, je bil tarča okolice, izobraževal se je sam, kasneje pod mentorstvom vidnih avstrijskih intelektualcev judovskega rodu tistega časa, recimo Alfreda Schnitzlerja, pa Huga von Hofmanstahla in drugih iz kroga Karla Kraussa v kavarni Griensteidl na Dunaju. Kljub odrekanju identitete po eni strani, je podpiral sionistični krog Theodorja Hertzla, postal vplivni novinar, urednik, gledališki kritik, avtor in za nekaj časa predsednik avstrijskega PEN-a. A njegov vzpon je predvsem zasluga nadarjenosti in pa osebnih znanstev z visokim plemstvom, kjer je pomagal urejati kočljiva vprašanja ljubezenskih razmerij njegovih vidnih predstavnikov. Te zveze so mu pomagale zapustiti Avstrijo po priključitvi k Tretjemu Reichu, zatekel se je v Švico, kjer je leta 1945 umrl reven, sam in skorajda pozabljen. Črto učenja, mentorstva, vzpona in osamljenosti lahko sledimo tudi v Bambiju. Anne Savalese, urednica pri založbi Princeton University Press, pravi, da je bil že čas za novi prevod: "Mislim, da je Jack preprosto hotel bralcem predstaviti roman sam. Prav kombinacija novega prevoda in čudovitih ilustracij pa sta izdaji dala dodano vrednost. Zelo prijetno me je zato presenetila velika medijska pozornost. " Izstopajo namreč tudi ilustracije Alenke Sottler, med drugim Levstikove nagrajenke, ki pravi: "Generiram množico abstraktnih slik, v kateri zagledam prizore iz knjige. Popolnoma odprta sem na to intuitivno stran. Najprej zelo dobro preučim besedilo in nato iščem nekaj, kar bi bilo nenavadno, posebno, kar ne bi spadalo v kliše. Prav ta črno-bela interpretacija je dala temu besedilu nekoliko bolj žalosten, molovski odtenek. Ne več, da je vse ljubko in krasno, ampak da ima zgodba v ozadju temne tone. " Poti do tako ugledne založbe ne utira le znanstvo z Jackom Zipesom, ki je navdušen nad Slovenijo in je nekajkrat predaval v Ljubljani, ampak zahteva veliko truda, priporočil in dokazil. "Moram reči, da je to projekt, kakršnega si ilustrator morda želi celo življenje, pa ne pride do njega. Imela sem to čast, da sem ga dobila, in to se mi zdi na nek način krona moje kariere, da sem dejansko del nekega razkritja. ", še pravi Alenka Sottler, katere ilustracije ne le, da razkrivajo, ampak so same pravo odkritje.
Neveljaven email naslov