Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov