Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.
Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.
»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen
»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«
»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl
Vsebine Programa Ars
Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.
Vsebine Programa Ars
17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO
Vsebine Programa Ars
Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.
Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.
Neveljaven email naslov