Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov