Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov