Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov