Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
V Moderni galeriji v Ljubljani so podelili osrednje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost – nagrade Riharda Jakopiča. Za življenjsko delo jo je prejela akademska kiparka Duba Sambolec, mednarodno priznana umetnica in profesorica, ki je vrsto let delovala in poučevala na Norveškem, za svoje delo pa je bila tudi večkrat nagrajena. Nagrada Riharda Jakopiča za opus preteklih petih let je šla v roke akademskemu kiparju in videastu Tobiasu Putrihu, priznanje Riharda Jakopiča za mlado avtorico pa je prejela akademska slikarka Neja Zorzút.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je bila izjemno razširjena v preteklosti in je tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bilo mesto Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo na razstavi Kristus kralj tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji. Soavtor Miran Pflaum pravi, da so tovrstni križi eni izmed najlepših: »Osebno so mi nekaj posebnega, ker ne prikazujejo trpečega Kristusa, ampak Kristusa, ki vlada, ki je odrešenik. Nekakšno milino in mirnost je mogoče zaznati. Odlikuje jih tudi dokaj preprosta in efektivna izdelava.« Estetiko limoških križev je mogoče doživeti skozi likovno podobo in glasbo 13. stoletja. Razstava pa ima še nekaj posebnosti, ki jo povezuje z današnjim časom. Na njej je razstavljena pohodna oprema romarja Jakobove poti, saj Limoges leži ob poti, ki vodi iz Pariza v Santiago de Compostela. Odločili so se, da jo bodo selili po slovenski Jakobovi poti. V ta namen so za romarje izdelali tudi poseben žig.
V Narodni galeriji so odprli 10. bienale Brumen, najobsežnejši pregled slovenskega vizualnega oblikovanja. Poleg razstavljenih 134 del je mednarodna žirija izbrala tudi dobitnike Brumnove nagrade. Fundacija Brumen je letos prvič podelila nagrado za življenjsko delo. Prejel jo je profesor Peter Skalar, ki opozarja, da je grafično oblikovanje v družbi zapostavljeno. Veliko nagrado Brumen za družbeno koristni doprinos je prejel spletni portal sledilnik covid-19. Luka Renko je nagrade vesel, a še bolj je ponosen na dejstvo, da je bil projekt uporabljan. Oblikovalec Primož Zorko je poleg nagrade prejel še posebno pohvalo žirije za serijo plakatov, ki se je zoperstavila pokroviteljskemu tonu javne komunikacije med pandemijo. Med komunikacijskimi in promocijskimi gradivi so nagrado prejeli tudi studio Kruh in Cankarjev dom za podobo 22. Festivala dokumentarnega filma. Skupaj je bilo nagrajenih 17 projektov, razstava pa bo v Narodni galeriji na ogled do konca maja.
Živimo v kibernetskih in virtualnih okoljih, znanost že dolgo in vedno bolj posega v nepredstavljivo, tudi odnosi so vse abstraktni. Vse to vpliva na razumevanje vizualne umetnosti. Ta se od abstraktnega slikarstva v povojnem modernizmu, ki se je med drugim precej ukvarjal s samo likovnostjo, s formo, z estetsko vrednostjo vizualnih izhodišč, z iskanjem elementarnega in univerzalnega, loči po tem, da raziskuje bolj globalno kompleksnost. In loči se po vzgibu, zakaj nastaja, poudarja kustosinja doktorica Nadja Gnamuš. Za avtorje ni več v ospredju tematiziranje abstrakcije same na sebi, saj je ta že logična posledica mišljenja. Na vizualno produkcijo seveda vpliva logika sodobnih tehnologij. Vendar se lahko prepleta z analognim ustvarjanjem. Sloji Suzane Brborović spominjajo na kolažiranje v računalniški grafiki, a pogled od blizu razkrije slikarsko barvo na platnu. Taki primeri pričajo tudi o načinu sestavljanja vsebin dandanes – nenehno menjujemo med predmetnim, še oprijemljivim in zasloni, kjer preklapljamo med programi, slikami, spletnimi stranmi, jih sopostavljamo in tako naprej. Pomembna vidika razstave sta raznovrstnost medijev in vprašanje percepcije. Kot srečanje med subjektivnim pogledom človeka in pogojno rečeno "objektívnim znanstvenim" se sreča v videoinstalaciji Uršule Berlot Pompe z naslovom Hiperoptika. Nastal je v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan in preučuje pogoje tehnološko razširjenega gledanja z uporabo mikroskopskih instrumentov. Pri Tobiasu Putrihu smo vajeni prostorskih konstrukcij, tokrat pa je pokazal risbe. Ročno risbo vstavlja v računalniški program kot pripomoček umetni inteligenci, da se ta uči risati, njeno točkovno abstrakcijo potem sam dopolni s svojo risbo, vstavi v računalnik in tako risba postaja vedno bolj zapletena. Meja med intervencijo človeka in umetne inteligence pa se briše. Če se, na drugi strani, gibanje v prostor v slikah Mojce Zlokarnik navadno dogaja navidezno z barvnih žarenjem, ploskve na tej razstavi tudi dejansko odpre proti gledalcu. Zlokarnik sicer vzbuja pozornost prav z vračanjem k formalni slikarski abstrakciji, s tem, da postavlja barvna polja drugo ob drugo. In čeprav bi kdo rekel, da je to v slikarstvu že zdavnaj odkrito, prav njo lahko damo za primer slikarke, ki na novo izumlja v okviru le na videz že videnega. V galeriji "S" na ljubljanskem gradu se srečamo še z drevesnim delcem Boštjana Drinovca – geometrično formo drevesa, deblo pa je bolj daljnovodni steber in krošnjo namesto listja krasijo zeleni čipi. Pa naj ostane še kaj za ogled, povejmo le še to, da tudi Roman Makše s skulpturo posega v prostor, Duša Jesih pa na steni razgrajuje pravokotno konvencijo slikarskega formata.
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.
Na prvo aprilsko sredo je minilo 30 let od mednarodnega priznanja neodvisne Bosne in Hercegovine. Ob ostrem srbskem nasprotovanju se je vnela vojna, nad bosansko-hercegovskim narodom se je več let izvajalo etnično čiščenje. Iz domovine se je izselilo več milijonov ljudi, nekaj deset tisoč prebežnikov pa se je zateklo v Slovenijo. Maida Džinić, tudi sama prebežnica iz Bosne in Hercegovine, je predlagala pester kulturen program ob obeležitvi tridesetletnici teh dogodkov. Poleg dvodelna razstave v Galeriji Vžigalica in Galeriji Vodnikove domačije Šiška pa se v maju odpira še ena razstava. Pod naslovom Ta vojna ni naša bodo v Galeriji Fotografija na ogled dela fotoreporterjev, ki so za tednik Mladina v 90-ih letih pokrivali te žalostne dogodke. Na razstavi bodo sodelovali Diego A. Gomez, Borut Krajnc, Barbara Čeferin in Jože Suhadolnik. Poleg razstav in različnih okroglih miz, pa se ob 30-ti obletnici prihoda pregnancev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo obeta koncert Podalpski sevdah Damirja Imamovića in po več kot 20-ih letih ponovno združenih zasedb Vali in Dertum, v katerih so večinoma ustvarjali pregnanci. In ravno oni so odigrali eno ključnih vlog pri ohranitvi tega tradicionalnega južnoslovanskega glasbenega žanra. Takrat so za svoj drugi dom vzeli avtonomne prostore, kot sta Vodnikova domačija in KUD France Prešeren, kjer pa so se poleg z glasbo ukvarjali tudi z literaturo in likovno umetnostjo, med drugim pa so delovali v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti, ki jo je vodila dramska igralka Draga Potočnjak. Za čas praznovanja so načrtovali rekonstrukcijo ene izmed predstav skupine: Dođi makar sebi, ako nemaš kome drugom, a je bil projekt prestavljen na prihodnje leto, ko se bosta trem nekdanjim članom skupine pridružili še režiserka Nina Šorak in igralka Tamara Avguštin.
V mnogih evropskih glasbenih tradicijah so čas velikega tedna in dogodki, povezani s tem odobjem cerkvenega leta, v okviru različnih zgodovinskih obdobij glasbene umetnosti vzpodbudili nastanek nekaterih najodličnejših glasbenih del, v katerih so skladatelji skušali zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj tako vsako leto en teden pred velikonočnimi prazniki ponudi nabor koncertov s tematskimi sporedi, ki vključujejo znana, pa tudi redkeje izvajana dela, povezana s širšo tematiko postnega in velikonočnega časa, med katerimi poleg resne umetnostne glasbe ne manjka niti starodavnih, tudi tradicijskih napevov in ljudske glasbe. Posebnemu dnevu se letos aktivno pridužuje sedem držav oziroma radijskih postaj, med njimi tudi Radio Slovenija; ob 18. uri bo na sporedu posnetek koncerta z naslovom Postoj, prisluhni, na katerem Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča in ob spremljavi klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič izvaja glasbo Andreja Makorja, Jurija (Georga) Prennerja in Huga Wolfa. Izpostavljamo še dva neposredna prenosa koncertov; ob 14:15 bo v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu zvenel Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha, ki ga bodo pod vodstvom britanskega dirigenta in strokovnjaka za glasbo starejših obdobij Andrewa Manzeja izvedli mednarodni solisti, zbor Laurens Collegium iz Rotterdama in Kraljevi orkester Concertgebouw, ob 17. uri pa se bo v Rigi začel koncert sodobnejše latvijske glasbe, na katerem bosta prvič izvedeni dve novi deli, ki ju je Latvijski radio naročil posebej za to priložnost – Glasnik pomladi za saksofon in kokle Anne Veismane in Pričevanje našega časa za saksofon in orgle Madare Petersone. Zadnjo je navdihnila poezija pesnice Inge Pizane, zlasti vrstica, ki govori: "Samo eno si želim, da prišla bi pomlad in mir." Ponudbo letos dopolnjujejo še koncerti iz Rusije (11:05), Danske (12:00), Bolgarije (13:05) in Češke (22:05).
Balet Svatba bo uprizorjen premierno, Posvetitev pomladi pa se, po desetih letih, kar je minilo od premierne izvedbe v Mariboru ter številnih gostovanjih po svetu, vrača pred domače občinstvo
Najbolj nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz časa 2. svetovne vojne sprožajo pogledi na življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostno-obveščevalne službe komunistov. Pomen in vpliv njegove osebnosti obravnava obsežna monografija Janeza Juhanta z naslovom Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda. Izdale in založile so jo vse tri Mohorjeve družbe, Teološka fakulteta v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave. Vir fotografije: www.nadskofija-ljubljana.si
Neveljaven email naslov