Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov