Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pesem Davorina Lenka

30.08.2020


Vrhunci literature v zvočni obliki.

Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.

Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.

V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.

V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.

Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.

Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.

Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom

30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja

31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi

1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih

2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev

3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš

4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih

5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pesem Davorina Lenka

30.08.2020


Vrhunci literature v zvočni obliki.

Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.

Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.

V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.

V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.

Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.

Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.

Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom

30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja

31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi

1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih

2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev

3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš

4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih

5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov