Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov