Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov