Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov