Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov