Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov