Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov