Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov