Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov