Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Prvo zgodbo interpretira Vesna Jevnikar, sledili pa ji bodo vsi ostali dramski igralci iz Prešernovega gledališča Kranj: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko. Režiser je bil Alen Jelen, svetovalka za govor Mateja Dermelj, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri pa Sonja Strenar, Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gal Nagode in Vjekoslav Mikez. Dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Butalci Frana Milčinskega v izvedbi igralcev Prešernovega gledališča v Kranju bodo torej na sporedu vsak delovnik zvečer ob devetnajstih, izšli pa so tudi kot zvočna knjiga v digitalnem formatu pa tudi kot dvojna zgoščenka z dodano pretočno kodo. Poleg Tretjega programa Ars Radia Slovenija, Prešernovega gledališča Kranj in ZKP RTV Slovenija je pri projektu sodelovala tudi Javna agencija za knjigo.
Domicijan je Rimskemu imperiju vladal ob koncu prvega stoletja našega štetja in sicer petnajst let. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti – skupina senatorjev, zarotnikov, ga je dala zabosti, da bi lahko hitreje ustoličili svojega favorita Nervo. Večnemu mestu je Domicijan zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil Rim revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen, ki bo na ogled do 29. januarja, je del bogate kulturne ponudbe v Rimu, mesto se je prebudilo, vanj se spet vrača turizem. Foto: Pixabay
V Karlovih Varih smo pred mikrofon povabili ustvarjalce filmov To morata videti! in Poletje upanja, španskega režiserja Jonása Truebo in iransko režiserko Sadaf Foroughi, ki sta prejela glavni nagradi, kristalni globus in posebno nagrado mednarodne žirije. Foto: Film Servis Karlovi Vari
V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom
S projekcijo slovenskega filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka o prijaznem možu brez posebnosti, na katerega nekdo brez razloga strelja, se odpira že tradicionalni Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še tri igrane celovečerce, pri katerih so sodelovali slovenski producenti: med njimi je Orkester režiserja in scenarista Matevža Luzarja o pihalnem orkestru, ki se v malo avstrijsko mesto odpravi na glasbeni festival. Letni kino pod zvezdami bo do 6. avgusta postregel tudi s tremi predpremierami in izborom nekaterih najbolj odmevnih filmov, ki smo jih videli v minuli sezoni. Še servisna informacija: v primeru slabega vremena bo projekcija naslednji dan v ljubljanskem Kinodvoru. Foto: Kinodvor
V Moderni galeriji v Ljubljani je septembra lani jesensko neurje povzročilo vdor vode, ki je ogrozila sicer zaščitene umetnine v depojih in preprečila normalno izvajanje načrtovanega programa. V torek so se začela obnovitvena dela. Sanirali bodo streho, parkete, okna in stene. Med obnovo, ki bo potekala do septembra, si bo še vedno mogoče ogledati stalno zbirko. Skupna vrednost posegov se je s prvotno ocenjenih 380.000 znižala na 270.000 evrov, pojasnjuje direktor Aleš Vaupotič. foto: Moderna galerija
Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija uči slovenščino. Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Daljšim pogovorom z njimi boste lahko prisluhnili v dveh oddajah Jezikovni pogovori.
Pesniška zbirka Krhke karavane Muanisa Sinanovića, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, je bila po presoji slovenskih literarnih kritikov lani najboljše literarno delo. Zanjo je prejel nagrado kritiško sito. Na Festivalu Pranger v Rogaški Slatini so Muanisu Sinanoviču podelili Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že 25. leto zapored za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Komisija, ki so jo sestavljali Robert Kuret, Veronika Šoster in dr. Zoran Pevec, je v utemeljitvi izpostavila, da je ena od najbolj opaznih kvalitet njegovih kritik “nesamoumevna kontekstualizacija, pa naj bodo to različne literarno-umetnostne tradicije ali pa teoretično filozofski okviri … Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo kot kritik tudi dopusti.” Muanis Sinanović piše kritike tudi za program Ars. foto: Maša Pirc
Potem ko so festival v Karlovih Varih lansko leto iz znanih razlogov zamaknili za mesec dni, se je karlovarski filmski festival v 56. izdaji znova vrnil v svoj tradicionalni julijski termin. Omejitveni ukrepi so letos k sreči bolj navzoči na filmskem platnu kot pri sami organizaciji festivala. Maske so – tako je videti v nekaterih filmih – postale vsakdanji filmski rekvizit, pandemija pa tema marsikaterega dialoga in tudi scenarija. V Karlovih Varih je na ogled 170 filmov, med njimi 130 celovečercev z vsega sveta. V dveh glavnih tekmovalnih sekcijah so si filmski ljubitelji lahko ogledali 24 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov in večina med njimi je doživela svetovno premiero. Dva od njihovih avtorjev je k pogovoru povabil Urban Tarman.
Na 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo potekal med 9. in 16. julijem v Ormožu in Ljutomeru, letos prihajata častna gosta Jack Sholder in Robert Englund. Ta je ustvaril eno največjih ikon grozljivk – Freddyja Kruegerja iz filma Nočna mora v ulici brestov. V znamenju lika igralca, ki trenutno nastopa še v seriji Stranger Things, bo potekal tudi vinski program letošnjega festivala. Regionalna vina bodo tako predstavili na Nočni mori v ulici vinske trte.
19. leto zapored se bodo na Festivalu Pranger srečali, soočili in kritizirali pesniki, kritiki in prevajalci poezije. Analizirali in brali bodo devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili bodo Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Ela - Mali Pranger, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice. foto: Pranger/Nina Medved
Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija, pa predstavlja razstava Odtisi in vtisi 2. Skulpturalna postavitev predimenzioniranih napihnjenih bankovcev, tisk na krožnike, preproga z odtisi stopal, skozi prostor razpeljane vrvi in debla – razpon postopkov, tehnik in strategij na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je res širok. Kot pove Božidar Zrinski, ki je z Bredo Škrjanec razstavo kuriral, se je letos kar nekaj prijavljenih avtorjev grafike lotilo drugače, poziv pa jih pri tem ni omejeval. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se imen, ki bi jih sicer verjetno odkrili šele pozneje. Tak pristop jim torej pomaga spoznavati tekočo produkcijo in tudi snovati prihodnji program, še doda Božidar Zrinski. Na ogled so dela, ki so nastala v zadnjih štirih letih, vsa pa je med prijavami izbrala mednarodna strokovna žirija. Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl drugim medijem, pa je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden izmed načinov, kako v MGLC-ju ohranjajo stik s tem medijem. Kaj prinaša 43 del iz zadnjih let, si boste tam lahko ogledali do 2. oktobra. Foto: Brane Širca, Denar sveta vladar 500 ? (rubljev), 2022, prostorska postavitev, detajl; vir: MGLC
Na znamenitem Konservatoriju svete Cecilije v Rimu so v soboto priredili koncert ob koncu akademskega leta. Na večeru, ki ga je zaznamoval repertoar Frederica Chopina, se je rimskemu občinstvu predstavila tudi mlada slovenska pianistka Mojca Pregeljc. Svojo glasbeno pot je začela v Ajdovščini ter jo nadaljevala v Padovi, zdaj pa jo čaka vznemirljivo nadaljevanje v Rimu, kjer jo čedalje bolj cenijo.
Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Nastanek Verdijevega največjega religioznega dela sega v leto 1868, ko je umrl Gioacchino Rossini. Verdi je dal svojim skladateljskim kolegom idejo, naj vsak napiše en stavek za rekviem v Rossinijev spomin. Sam je prispeval stavek Libera me. Kolegi, ki so vsi razen Verdija danes pozabljeni, so se na pobudo odzvali, vendar pa nenavadno delo ni bilo izvedeno. Šele nekaj let pozneje, ko je umrl pisatelj in humanist Alessandro Manzoni, se je Verdi odločil, da napiše zanj rekviem z vsemi stavki. Tako je Verdi zapustil glasbenemu svetu eno najlepših in najbolj prepričljivih ter globoko religioznih del. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri v Gallusovi dvorani, bodo poleg pevskih solistov: sopranistke Krasimire Stojanove, mezzosopranistke Eline Garanče, tenorista Dmitra Popova in basista Roberta Zanellata nastopili še mešani pevski zbor Glasbene matice ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Vsi pod vodstvom Roberta Abbada. Foto vir: Slovenska filharmonija
Ob jubileju so pripravili celotedenski praznik kulture, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na odprtju bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Foto: Maruša Lapuh
V Hrastniku se je začela druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Na prvem in edinem festivalu delavskega filma pri nas in enem redkih na svetu bo letos poleg 16 filmov z delavsko tematiko in nenehnim bojem za delavske pravice v ospredju tudi vrsta spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz, fotografske razstave in prenovljene ter dopolnjene muzejske zbirke uporništva v Zasavju do razstave »Jože Plečnik in Praga« ter odprtja hrastniškega dela tematske Poti Srečno. Avtorje festivala, prijatelje kulture in filma ter dostojnega dela je za festival navdihnila gladovna stavka rudarjev leta 1934, ki so se ji priključili tudi delavci drugih panog v skupnem boju za boljše delovne razmere. Spomin nanjo je stanovski praznik slovenskih rudarjev in hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik.
Nevladnim organizacijam se ne bo treba izseliti iz prostorov na Metelkovi 6, saj bo ministrstvo za kulturo preklicalo sodne postopke, ki tečejo proti njim, je sporočila ministrica Asta Vrečko. S tem je tudi preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih odločitev prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ministrstvo je preklicalo tudi pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.
» Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.« S temi besedami ustvarjalci predstave Mojster naslavljajo arhitekta Jožeta Plečnika, eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva tudi gledališko posvetilo. foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si
Slovenski gledališki založniki: zavoda Emanat in Maska, Slovenski gledališki inštitut ter Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, skupaj predstavljajo knjižne novitete na inovativno-performativne načine. vir foto: slogi.si
V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.
Neveljaven email naslov